![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo.jpg\"){kind=logo}
<\/a><\/p>\n<\/p>\n
\u00a0 \u00a0 v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/span><\/p>\n <\/p>\n Mitja Reichenberg<\/p>\n Varuhi zapu\u0161\u010dine<\/i> (The Monuments Men<\/i>, re\u017eija George Clooney, glasba Alexandre Desplat, 2014)<\/p>\n <\/p>\n Filmska drama\u00a0Varuhi zapu\u0161\u010dine\u00a0<\/i>je posneta po resni\u010dni zgodbi o najve\u010djem lovu na umetnine in se osredoto\u010da na sedem ne ve\u010d mladih in \u017ee nekoliko zakrnelih muzejskih upraviteljev, umetnikov, arhitektov, kuratorjev in umetnostnih zgodovinarjev, ki so se izpostavili v prvih vrstah fronte druge svetovne vojne, da bi iz rok nacisti\u010dnih roparjev re\u0161ili svetovne umetnine in jih vrnili njihovim pravim lastnikom. Kako \u2013 glede na to, da so bile umetnine skrite onkraj sovra\u017enikovih \u010drt \u2013 so sploh lahko upali na uspeh? Pa vendar so v tekmi s \u010dasom, da zaustavijo uni\u010denje tiso\u010d let kulture in za\u0161\u010ditijo najve\u010dje dose\u017eke \u010dlove\u0161tva, Varuhi zapu\u0161\u010dine<\/i> tvegali lastna \u017eivljenja. Med njimi so Frank Stokes (George Clooney), James Granger (Matt Damon), Richard Campbell (Bill Murray), Walter Garfield (John Goodman), Jean-Claude Clermont (Jean Dujardin), Donald Jeffries (Hugh Bonneville) in Bob Balaban (Preston Savitz) \u2013 ter ve\u010d kot pomembno iznajdljiva Claire Simone (Cate Blanchett).<\/p>\n Alexandre Desplat (1941) je filmski skladatelj, katerega partiture smo \u017ee poslu\u0161ali. Ena prej\u0161njih, odli\u010dno izpeljanih, je bila glasba za filmsko uspe\u0161nico Kraljev govor<\/i> (The King’s Speech<\/i>, Tom Hooper, 2010), kar mu je prineslo tudi eno od oskarjevih nominacij. Do sedaj je bil sicer nominiran \u017ee \u0161estkrat, pravkar za film Philomena<\/i> (Stephen Frears, 2013), njegove nespregledane partiture pa so tudi za film Argo<\/i> (Ben Affleck, 2012), animirani \u010cudoviti gospod Fox <\/i>(Fantastic Mr. Fox<\/i>, Wes Anderson, 2009), Nenavaden primer Benjamina Buttona<\/i> (The Curious Case of Benjamin Button<\/i>, David Fincher, 2008) in za filmsko dramo Kraljica<\/i> (The Queen<\/i>, Stephen Frears, 2006). Partitura, ki jo Alexandre Desplat ponuja za film Varuhi zapu\u0161\u010dine<\/i> ima kar 25 delov, kar je precej \u2013 vendar so nekateri deli bolj filmski pripomo\u010dki, kakor samostojna dela, pa je vsekakor dobro, da ta film preposlu\u0161amo vsaj delno selektivno.<\/p>\nZgovorna zgodovina umetnosti in \u017eivljenja<\/b><\/h1>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Varuhi_5-600x247.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Varuhi_4-600x400.jpg\")
<\/a>Med pokradenimi umetninami je bilo ve\u010d deset tiso\u010d del velikih mojstrov \u2013 od Michelangela in DaVincija do Rembrandta in Van Eycka. Ropanje in uni\u010devanje cerkva, muzejev in spomenikov je spodbodlo vodje umetni\u0161ke srenje v ZDA, da so s podporo predsednika Franklina ustanovili tako imenovano Slu\u017ebo za varovanje in re\u0161evanje umetni\u0161kih in zgodovinskih spomenikov po Evropi<\/i>, iz katere so iz\u0161li Varuhi umetnin<\/i>. George Clooney, ki se prav s tem filmom vra\u010da na re\u017eijski stol\u010dek pravi, da njihovo zgodbo pozna malo ljudi. Umetniki, prodajalci umetnin, arhitekti, skratka mo\u017eje, ki zaradi svojih let niso pri\u0161li v po\u0161tev, da jih vpokli\u010dejo na fronto, so se prostovoljno podali na to pustolov\u0161\u010dino. Predvsem zato, ker so se upravi\u010deno bali, da je kulturo resni\u010dno mo\u017eno uni\u010diti. In \u010de bi jim spodletelo, bi to lahko pomenilo pogubo kar \u0161estih milijonov umetni\u0161kih del. Tega niso nameravali dopustiti. Kakorkoli \u2013 glasbeno plat tega filma o velikih umetninah je napisal skladatelj, katerega ime je v svetu filmske glasbe \u017ee znano: Alexandre Desplat.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Varuhi_3-600x399.jpg\")
<\/a>Prvi del ima naslov The Roosevelt Mission<\/i> in je pravzaprav samo kratek, minutni uvod v filmsko zgodbo, sestavljen iz dokaj tipi\u010dnega zvoka voja\u0161ke trobente, voja\u0161kega bobna in tipi\u010dne domoljubno-ameri\u0161ke orkestracije. Sledi Opening Titles<\/i>, ki pa prina\u0161a osnovno glasbeno temo filma \u2013 nekak\u0161no kora\u010dnico, posve\u010deno mo\u017eem, ki se odpravljajo na tako reko\u010d nemogo\u010do misijo. Glasba je skoraj posko\u010dna, vendar nekje v svoji sredini tudi dobro premi\u0161ljena kora\u010dnica v stilu Glenna Millerja in njegovega vzpodbudnega zvoka, s katerim je tola\u017eil in kratko\u010dasil ameri\u0161ke vojake. Alexandre Desplat se je o\u010ditno \u017eelel pribli\u017eati temu pozitivnemu voja\u0161kemu duhu \u2013 in prav je tako. \u010ceprav imamo v sami skladbi kar nekaj tema\u010dnej\u0161ih trenutkov, je njeno sporo\u010dilo nedvoumno \u2013 misija mora uspeti. Glasbena zgodba se nadaljuje z Ghent Altarpieces<\/i>, kjer pa \u017ee slonimo na prvih izsledkih kraje umetnin in njihovim transportom v bolj ali manj odro\u010dne kraje. Vsekakor gre za umetnine, ki pomenijo \u010dlove\u0161tvu neprecenljivo bogastvo in ne morejo slu\u017eiti enemu samemu \u010dloveku. Njihovo odtujevanje ni le kaznivo, temve\u010d tudi nemoralno dejanje, a tega se predvsem zaveda vseh sedem mo\u017e, ki se odpravlja v to pustolov\u0161\u010dino. Ob tem se v vrstah kradljivcev nazdravlja s \u0161ampanjcem! Del Champagne<\/i> je namre\u010d kratka glasbena ironija, saj nem\u0161ke enote ob uspe\u0161ni kraji pa\u010d nazdravljajo s penino, nazdravljajo zmagoslavju. Nad \u010dem \u017ee?<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Varuhi_2-600x450.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"