{"id":8443,"date":"2014-02-26T17:09:55","date_gmt":"2014-02-26T16:09:55","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8443"},"modified":"2014-02-26T19:03:39","modified_gmt":"2014-02-26T18:03:39","slug":"adios-paco-de-lucia","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8443","title":{"rendered":"Adi\u00f3s Paco de Lucia"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Paco-De-Lucia-726707.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8444\" alt=\"Paco-De-Lucia-726707\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/Paco-De-Lucia-726707.jpg\" width=\"418\" height=\"318\" \/><\/a><\/p>\n<p>Ob smrti Paca de Lucie (1947 \u2013 2014) je morda \u010das, da se spomnimo, kaj je virtuoz flamenco kitare in eden predstavnikov novega vala flamenca predstavljal. V svetu je predstavljal tradicionalno \u0161pansko kulturno obliko, ki jo je pomagal modernizirati. \u017de \u010de prisluhnemo njegovi znameniti rumbi, <em>Entre dos aguas<\/em> iz leta 1973, ki je postala njegov podpis, si drznemo izre\u010di trditev, da je ta komad pravzaprav eden prvih mednarodnih (globalnih?) komadov \u00bbworld music\u00ab. Konec sedemdesetih let so ta komad vrteli povsod, na pla\u017eah, v lokalih in knjigarnah. V njem je zdru\u017eeval afrokubansko rumbo z izro\u010dilom flamenca, ki je v \u010dasu nastanka povzro\u010dil precej vznemirjenja doma med pravovernimi zagovorniki flamenca in modernisti, zazrtimi v prihodnost. Tedaj smo vsi pozabljali, da je bil flamenco tudi del popularne kulture \u0160panije, sicer na \u0161tevilne dvoumne na\u010dine, a je bil. Toda postal je del svetovne glasbene kulture, tudi tako, da so mno\u017eice nadobudnih kitaristov kupovale plo\u0161\u010de Paca de Lucie, sku\u0161ale posnemati nekaj osnovnih glasbenih potez, gore\u010dne\u017ei so hodili na kitarske te\u010daje v \u0160panijo.<\/p>\n<p>Pri nas smo izjemnega virtuoza in odli\u010dnega muzika prvi\u010d videli na vrhuncu mladih mo\u010di, najprej leta 1979 v triu brzopletih kitaristov skupaj z jazzrockerjema Johnom McLaughlinom in Larryjem Coryellom, in leto, dve zatem z njegovi combom, obakrat v razprodani Hali Tivoli. Poznej\u0161a gostovanja, tudi nastopi novih zvezd flamenca, med njimi kitaristov, ki so se koncertno osamosvojili, v ni\u010demer niso zamajala statusa Paca de Lucie. Kve\u010djemu se je zgodilo to, da je de Lucia v u\u0161esih mnogih za\u010del veljati za predstavnika \u00bbtradicionalnega flamenca\u00ab, mlaj\u0161i pri\u0161leki pa za \u00bbmoderne\u00ab nastopa\u010de brez pravega \u017emohta.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/0o8vszqVL2U\" height=\"315\" width=\"420\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p>Derek Bailey je v knjigi <i>Improvizacija<\/i> posebno poglavje posvetil flamencu, vidiku improviziranja znotraj tega glasbenega idioma. Med drugim zapi\u0161e:<\/p>\n<p>\u00bbZgodovino flamenca lahko razdelimo na tri glavna obdobja. Od za\u010detka 19. stoletja do leta 1860 je bil del \u017eivljenja andaluzijskih Ciganov in reve\u017eev, ki so ga gojili zase in ga niso nikoli izvajali zunaj svojih skupnosti. Od leta 1860 do 1910 je trajala era Cafe Cantantes, posebnih <i>tablaos <\/i>oziroma<i> <\/i>prostorov, ki so bili namenjeni izklju\u010dno flamencu. Kasneje se je flamenco raz\u0161iril iz svojega izvirnega okolja in postal svetovno znan.<\/p>\n<p>Ni dokazov, da so v prvem obdobju uporabljali kitare. Toda s prodorom flamenca v <i>cafes<\/i> <i>cantantes<\/i> je kitara, glasbilo \u0160panije, postala spremljevalka in spodbujevalka \u010dlove\u0161kega glasu. Paradoks je, da je flamenco postal priljubljen zaradi kitare kot solisti\u010dnega glasbila in ne zaradi petja, \u010deprav je kitara, podobno kot ples, ves navdih \u010drpala iz <i>cante jondo <\/i>\u2013 petja flamenca \u2013 naj\u010distej\u0161ega izraza andaluzijske umetnosti. Popolna predstava flamenca je skupinska predstava s petjem, plesom in instrumentalno glasbo, ki vsebuje mo\u017enosti za improvizacijo vseh sodelujo\u010dih.\u00ab<\/p>\n<p>Ob smrti svetovno znanega glasbenika smo iz arhiva revije Muska izbrskali oceno knjige o flamencu, ki z druga\u010dnega slu\u0161i\u0161\u010da obravnava to fascinantno glasbeno in kulturno obliko. Verjamemo, da bo dopolnilo ob poslu\u0161anju flamenca, tudi plo\u0161\u010d in video posnetkov Paca de Lucie.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/flamenco-passion-politics-popular-culture-william-washabaugh-hardcover-cover-art.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8445\" alt=\"flamenco-passion-politics-popular-culture-william-washabaugh-hardcover-cover-art\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/flamenco-passion-politics-popular-culture-william-washabaugh-hardcover-cover-art.jpg\" width=\"200\" height=\"309\" \/><\/a><\/p>\n<p><b>William Washabaugh : <i>Flamenco. Passion, Politics and Popular Culture<\/i><\/b><i><b> <\/b><\/i>(Berg, Oxford &amp; Washington, D.C., 1996; 209 str.)<\/p>\n<p>Dru\u0161\u010dina je zbrana za mizo. Ob vinu. V fokusu fotografije je pevec s trpe\u010do grimaso in tleskom rok. Ob njem je pozorni kitarist. Celotno vzdu\u0161je je zadr\u017eano vzvi\u0161eno, dramati\u010dna pozornost velja pevcu. Ob desnem robu okvira slike je napol vidna sredi\u0161\u010dna oseba, Maria La Perrata, ki je predstavljena kot vez, mati-gospodarica ciganske dru\u017eine Pirrate, ki \u0161ele omogo\u010da umetnost dru\u017einskega <i>cante flamenco<\/i>. Fotografija je na naslovnici knjige ameri\u0161kega kulturnega antropologa Williama Washabaugha o flamenku. Njen prefinjen izbor, ki je obenem izbor iz podob, nanizanih v dveletni dokumentarni seriji (100 oddaj od leta 1971 do 1973) drugega programa \u0161panske televizije v \u010dasu frankisti\u010dne \u0160panije o flamenku, <i>Rito y Geografia del Cante<\/i>, o obredju in geografiji pesmi, je eden mo\u017enih vstopov v izvrstno obravnavo svetovno znane in raz\u0161irjene popularne kulture. Spro\u017ea niz vpra\u0161anj: o politiki strasti, o (a)politi\u010dnosti flamenka, o zgodovinskih obravnavah te kulturne oblike in bitki za &#8220;pravoverno interpretacijo&#8221; v nizu &#8220;zgodovinskih ironij&#8221;, o spiritualnosti in\/ali telesnosti izvajanja <i>cante<\/i>, o vlogi in reprezentaciji \u017eensk v kulturi flamenka, o etni\u010dnosti (ciganskosti, <i>Gitano<\/i>) in lokalni (andaluzijski) kulturi proti nacionalni \u0161panski, o &#8220;doma\u010dinskih&#8221; \u0161panskih obravnavah in anglofonskemu teoretiziranju o njej.<\/p>\n<p>Izstopata dve avtorjevi izhodi\u0161\u010di: (a) <i>flamenco<\/i> je nenehno igran v sedanjosti, ne pa podedovan iz preteklosti; (b) njegova realnost je vedno realizirana med samim izvajanjem. Vsak naslednji performans restrukturira vse prej\u0161nje, vsaka &#8220;podedovana&#8221; melodija je preoblikovana, kar velja za nove kontekste njenega izvajanja, tako za \u017eivi nastop kot posneto glasbo.<\/p>\n<p>S tem zagovarja pristop od &#8220;spodaj navzgor&#8221;, ki ga ne zanimajo \u017eanrske opredelitve in razbiranje &#8220;prav\u0161njih&#8221; predmetov preu\u010devanja, marve\u010d &#8220;mre\u017ea pomenov&#8221;, v katero je zapleteno vsako kulturno \u017eivljenje. Ne zanima ga definicija, na\u010din zamejitev, marve\u010d globlje medsebojne povezave in prepletanje predmeta (flamenka kot glasbene oblike), dogodkov, oseb. S tem se izogne interpretacijam &#8220;od zgoraj navzdol&#8221; in sledi Bahtinovi kritiki &#8220;abstraktnega objektivizma&#8221;, ki zvrsti reificira do mere, ko so dogodki v sedanjosti zvedeni na refleksijo preteklosti.<\/p>\n<p>Zgodovinski kontekst in ustrezno pojmovno osnovo v obravnavah andaluzijskega flamenka nudita dva tipa dogodkov: mo\u0161ko dru\u017eenje ob vinu in petju poezije in prej izjemen karnivalesken ples \u017eensk na sejmih, ko ple\u0161ejo &#8220;zunaj&#8221; konvencij, ki uokvirjajo njihova \u017eivljenja. Zgodba, stara 150 in ve\u010d let. Literaturo, ki je &#8220;od zgoraj navzdol&#8221; obravnavala oba tipa, Washabaugh razdeli na:<\/p>\n<p>(1) <i>flamencologio<\/i>; s popularnim tiskom, ki promovira flamenko in pi\u0161e biografije, opisuje \u017eivljenje &#8220;svetnikov&#8221;.<\/p>\n<p>(2) <i>tradicionalno flamenkologijo<\/i>; brani zgodovinski polo\u017eaj flamenka in klasificira oblike in zapada v regionalna in etni\u010dna rivalstva.<\/p>\n<p>(3) <i>znanstveno flamenkologijo<\/i>; njeni predstavniki se distancirajo od &#8220;neposredne vpletenosti&#8221; in dokazujejo, da je flamenko bolj potopljen v procese modernizacije, kot si tradicionalisti upajo pomisliti. \u0160e vedno i\u0161\u010dejo &#8220;pravi&#8221;, &#8220;izvirni&#8221; <i>flamenco<\/i>.<\/p>\n<p>Ko avtor zavzame &#8220;spodnje&#8221; stali\u0161\u010de, si mora nujno zastaviti vpra\u0161anje: kje je politi\u010dnost flamenka, zakaj so ga predvsem v \u0160paniji neusmiljeno ob bikoborbah kritizirali kot najbolj konservativno, regresivno kulturo. Njegova \u0161tudija razkrije, da so\u00a0 <i>flamenco<\/i> takisto povezovali s protifrankisti\u010dnim odporom, torej odporom ideologiji, ki je promovirala &#8220;vnazajsko tradicionalisti\u010dno&#8221; politiko in narkotizirala \u0161pansko dru\u017ebeno \u017eivljenje. Tako so &#8220;predstave&#8221;, &#8220;uprizoritve&#8221; flamenka v \u0161estdesetih letih isto\u010dasno politi\u010dno naprednja\u0161tvo kot regresija, osvoboditev misli in njeno zatrtje, tako odpor kot privolitev na stanje stvari. Zato avtor v predstavah flamenka razbira ve\u010dplastne &#8220;skrite zapise&#8221; in z njimi protislovja, ki se jih zavedajo sami avtorji, pevci, <i>cantaores<\/i>. Med njimi je pripoved slavnega pevca &#8220;El Chocolate&#8221; o sporu s flamenkologom v \u010dasu njegovega prebijanja v \u0161tiridesetih. Ko je po lastni sodbi pel slabo, je bil flamenkolog navdu\u0161en, ko je pel dobro, je bil vede\u017e razo\u010daran. Njuni estetski presoji sta se radikalno razlikovali. Po lastnem pripovedovanju naj bi pevec zatrl svojo presojo in se podredil flamenkologovi. In uspel. Gre za resni\u010dno pripoved, ali pa je \u0161torija izmi\u0161ljena in hazardersko usmerjena k publiki? Odgovore na ta vpra\u0161anja ne i\u0161\u010de v ideologijah 19. stoletja, ki \u0161e odzvanjajo v muziki, marve\u010d v \u0161tudiju kreativnih ustvarjalcev, ki rabijo svojo umetnost in odgovarjajo na njih, na ideologije \u0161panskega nacionalizma, romanticizma, fatalizma, modernizma, frankizma, andalucizma in <i>gitanizma<\/i>. Zato avtor &#8220;tradicionalni metafizi\u010dni spiritualnosti&#8221; flamenka isto\u010dasno zoperstavlja &#8220;glasbeno metonimijo&#8221; &#8211; glasbeno vedenje, ki je del politike. V metonimi\u010dni dejavnosti, ki je telesna ne mentalna, <i>cante<\/i>, ples, prakticirajo, izku\u0161ajo in udejanjajo politiko s pribli\u017eevanjem in stikom, ki je &#8220;muskularen&#8221; ne mentalen, telesen ne konceptualen. Metonimi\u010dni aspekti sloga flamenka, kjer jih ka\u017ee preverjati v interpelacijskih u\u010dinkih, so naslednje glasbene zna\u010dilnosti: orientalizacija (asimilacija z mavrskim modelom in specifi\u010dnim petjem <i>coplas<\/i>, ohlapnih verzov v arab\u0161\u010dini), sinhronizacija (koordinacija gibov, smeri med improvizacijo ustvarjalcev, pevcev, kitaristov, plesalcev), iz-ginotje (se nana\u0161a na telesno bole\u010dino, na telesa v bole\u010dini in refleksivnem ponotranjenju); in nazadnje, tonski posnetek kot glasbeni posrednik, ki vstopa v politizacijo glasbenih dogodkov.<\/p>\n<p>Tako la\u017eje lahko razbira razli\u010dne zgodovine flamenka, ki so zgrajene na podlagi ideolo\u0161kih utemeljitev: &#8220;andaluzijsko&#8221; (andaluzijski zna\u010daj flamenka z misteriozno pesmijo kot &#8220;intuitivna metafizika&#8221;), &#8220;<i>Gitano<\/i>&#8221; (cigansko; flamenko kot etni\u010dna glasba andaluzijskih ciganov, ki so razvili osnovne oblike <i>cante gitano<\/i> &#8211; <i>tonas, soleares<\/i>, <i>seguiriyas<\/i>, <i>alegrias, bulerias<\/i>; v njih se razgrinja trpki glas nemo\u010di skupnosti v zadnjih \u0161tiristo letih), &#8220;populisti\u010dna&#8221; (flamenko kot opozicijski glas, sredstvo kulturnega odpora) in &#8220;sociolo\u0161ke&#8221; (flamenko je homeostati\u010dno sredstvo, ki povezuje elemente razdvojene dru\u017ebe).<\/p>\n<p>Od tu naprej smo potopljeni v preizpra\u0161evanje &#8220;u\u017eivanja v godbi&#8221;, uprizarjanja bole\u010dine, o vlogi ciganov in \u017eensk v flamenku, o &#8220;nekriti\u010dnih populisti\u010dnih&#8221; obravnavah flamenka in na koncu, z instruktivno analizo televizijske serije &#8220;<i>Rito<\/i>&#8221; s tihimi &#8220;opozicijskimi&#8221; podmenami, ki sprevra\u010dajo prevladujo\u010do frankisti\u010dno populisti\u010dno kulturno politiko, ki &#8220;nacionalni slog&#8221; konstruira skoz podobo ciganskega pevca. Washabaugh, sam (ameri\u0161ki) zaljubljenec v <i>cante jondo <\/i>(globoko pesem), kakor je v dolo\u010denem obdobju \u0161panske zgodovine <i>flamenco<\/i> poimenoval Garcia Lorca, da bi ga odtegnil populizmu v dvajsetih letih, v knji\u017eici ponuja nekaj izvrstnih nastavkov za obravnavo &#8220;zdaj(ev)&#8221; glasbene kulturne oblike. In nenazadnje, o njej strastno teoretizira.<\/p>\n<p>I\u010do Vidmar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ob smrti Paca de Lucie. O flamencu.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":8444,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,7],"tags":[],"class_list":["post-8443","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-knjige"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8443","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8443"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8443\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8461,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8443\/revisions\/8461"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8444"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8443"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8443"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8443"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}