{"id":8489,"date":"2014-03-03T00:00:53","date_gmt":"2014-03-02T23:00:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8489"},"modified":"2014-02-28T16:31:21","modified_gmt":"2014-02-28T15:31:21","slug":"music-freedom-day","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8489","title":{"rendered":"Music Freedom Day"},"content":{"rendered":"

Ob mednarodnem dnevu glasbene svobode Music Freedom Day vle\u010demo iz arhivov tiskane Muske in spletne Nove Muske recenziji dveh glasbenih zbirk zatiranih, preganjanih in cenzuriranih. <\/em><\/p>\n

\"little<\/a><\/strong><\/p>\n

THE LITTLE RED BOX OF PROTEST SONGS (White Crow Productions, 2009)<\/strong><\/p>\n

(objavljeno v Muski \u0161t. 7-8, 2009)<\/em><\/p>\n

Britanska zalo\u017eba Proper Records je zatohli duh recesijskega \u010dasa sku\u0161ala prevetriti z obse\u017eno zbirko dokumentarnega pesemskega in videogradiva iz tridesetih, \u0161tiridesetih in petdesetih let prej\u0161njega stoletja. Mala rde\u010da \u0161katlica protestnih pesmi tako svojevrstno zaznamuje stoletnico prve izdaje kultne male rde\u010de pesmarice (The Little Red Song Book), pesemske biblije vsakega zavednega ameri\u0161kega \u00bbcommija\u00ab in devedesetletnico rojstva neuni\u010dljivega \u00bbfolkija\u0161a\u00ab in ve\u010dnega protestnika Peta Seegerja, ki je z legendarno Guthrijevo This Land Is Your Land na Obamovi inavguraciji januarja letos kon\u010dno postal del (re)konstrukcije utrujenih ameri\u0161kih sanj, zami\u0161ljanja (rasne) enako(pravno)sti in mainstreamovska figura.<\/p>\n

Socialisti\u010dne in komunisti\u010dne klice so v Zdru\u017eenih dr\u017eavah fanati\u010dno zatirali \u017ee od recesije (great depression) v 30. letih 20. stoletja dalje. Sindikalisti, delavci in preostali somi\u0161ljeniki politi\u010dne levice, zdru\u017eeni pod rde\u010do zastavo wobbliesov ali industrijskih delavcev sveta (Industrial Workers of the World), ki ima, mimogrede, svojo frakcijo tudi pri nas (Nevidni delavci sveta, ki delujejo znotraj socialnega centra Rog), za delavsko revolucijo niso posegali le po kladivu. Priro\u010dna mala rde\u010da pesmarica, v kateri je bilo zbranih kup kr\u0161\u010danskih himen, na katere so delavski heroji, kot je bil Joe Hill, obesili politi\u010dnopropagandne, dru\u017ebenokriti\u010dne in humorne vsebine ali pa jih zlo\u017eili na novo, je postala nepogre\u0161ljiv del njihovega boja. V \u0161tiridesetih in kasneje petdesetih sta delavsko \u0161tafeto mladosti prevzela Seeger in Guthrie, ki sta v ljudskoglasbeni kanon podtaknila dru\u017ebenopolit\u010dno pesemsko netivo. \u0160e pomnite We Shall Be Free, Dear Mr President, Bank Failure, Dollar Ain’t A Dollar Anymore, Voting Union, Ragged Hungry Blues? Prav lahko bi bile napisane danes. In gorele so grmade, grmeli politi\u010dni \u00bbthink tanki\u00ab, The Weavers so bili pahnjeni v kulturno podzemlje, Seeger pa se je moral zagovarjati pred sodi\u0161\u010dem, \u010de\u0161 da brezsramno raz\u0161irja komunisti\u010dne ideje in kvarno vpliva na ameri\u0161ko mlade\u017e, za to je bil obsojen na deset let zapora, kar pa se k sre\u010di ni uresni\u010dilo. Z ameri\u0161ko socialisti\u010dno levico, ki je pravzaprav zakrivila tamkaj\u0161njo revitalizacijo folka v petdesetih (Seeger, Guthrie, Lomax), so delavske in protestni\u0161ke pesmi prek skupinskega prepevanja na zborovanjih in festivalih ter ne\u0161tetih priredb (Dylan, Baez, kasneje Springsteen, Arlo Guthrie idr.), v sr\u010diki kolektivnega spomina in dru\u017ebenem podtalju, kamor niso segle lovke McCarthyja, Nixona, Busha st. in ml., ostale \u017eive \u0161e dandana\u0161nji. Vnovi\u010dno poslu\u0161anje \u0161estdesetih komadov, zbranih na tej rde\u010di kompilaciji, odkriva bogato dedi\u0161\u010dino ameri\u0161kih delavskih in kme\u010dkih uporov in protestov, v katerih nam poleg \u017ee omenjenih folkovskih protagonistov bluesmani (Leadbelly, Josh White, Brownie McGee idr.) tako realisti\u010dno odslikavajo stiske brezpravnih delavcev in drugih marginalcev, da lahko hitro pozabimo, da ne poslu\u0161amo dnevnih poro\u010dil, ampak \u0161estdeset, sedemdeset let stare zgodbe, ki so z novo recesijo tako aktualne kot \u0161e nikoli doslej. Verjetno najpomembnej\u0161e sporo\u010dilo te zbirke (in trpkega \u010dasa, v katerem so nastajale) pa je neusmiljena kritika sodobnih oblastnikov, njihovih sumljivih in posledi\u010dno katastrofalnih politi\u010dnoekonomskih odlo\u010ditev ter na drugi strani negovanje ljudske solidarnosti in tovari\u0161tva skozi glasbo.<\/p>\n

\u010ce \u017ee ne morete pregristi ekonomske krize ali prelisi\u010diti tajkunov z znanimi in \u017ee uporabljenimi sredstvi, se napajajte pri viru in dru\u017eno pojte novim zmagam naproti! In igrajte kitare. Saj veste, kaj je na svojo napisal Woody Guthrie: Ta ma\u0161ina ubija fa\u0161iste. In vse \u00bbiste\u00ab. Dobesedno.<\/p>\n