{"id":8489,"date":"2014-03-03T00:00:53","date_gmt":"2014-03-02T23:00:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8489"},"modified":"2014-02-28T16:31:21","modified_gmt":"2014-02-28T15:31:21","slug":"music-freedom-day","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8489","title":{"rendered":"Music Freedom Day"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: left;\"><em>Ob mednarodnem dnevu glasbene svobode Music Freedom Day vle\u010demo iz arhivov tiskane Muske in spletne Nove Muske recenziji dveh glasbenih zbirk zatiranih, preganjanih in cenzuriranih. <\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-8490 aligncenter\" alt=\"little red\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red.jpg\" width=\"300\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red.jpg 300w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/little-red-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><strong><\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><strong>THE LITTLE RED BOX OF PROTEST SONGS (White Crow Productions, 2009)<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><em>(objavljeno v Muski \u0161t. 7-8, 2009)<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Britanska zalo\u017eba Proper Records je zatohli duh recesijskega \u010dasa sku\u0161ala prevetriti z obse\u017eno zbirko dokumentarnega pesemskega in videogradiva iz tridesetih, \u0161tiridesetih in petdesetih let prej\u0161njega stoletja. Mala rde\u010da \u0161katlica protestnih pesmi tako svojevrstno zaznamuje stoletnico prve izdaje kultne male rde\u010de pesmarice (The Little Red Song Book), pesemske biblije vsakega zavednega ameri\u0161kega \u00bbcommija\u00ab in devedesetletnico rojstva neuni\u010dljivega \u00bbfolkija\u0161a\u00ab in ve\u010dnega protestnika Peta Seegerja, ki je z legendarno Guthrijevo This Land Is Your Land na Obamovi inavguraciji januarja letos kon\u010dno postal del (re)konstrukcije utrujenih ameri\u0161kih sanj, zami\u0161ljanja (rasne) enako(pravno)sti in mainstreamovska figura.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Socialisti\u010dne in komunisti\u010dne klice so v Zdru\u017eenih dr\u017eavah fanati\u010dno zatirali \u017ee od recesije (great depression) v 30. letih 20. stoletja dalje. Sindikalisti, delavci in preostali somi\u0161ljeniki politi\u010dne levice, zdru\u017eeni pod rde\u010do zastavo wobbliesov ali industrijskih delavcev sveta (Industrial Workers of the World), ki ima, mimogrede, svojo frakcijo tudi pri nas (Nevidni delavci sveta, ki delujejo znotraj socialnega centra Rog), za delavsko revolucijo niso posegali le po kladivu. Priro\u010dna mala rde\u010da pesmarica, v kateri je bilo zbranih kup kr\u0161\u010danskih himen, na katere so delavski heroji, kot je bil Joe Hill, obesili politi\u010dnopropagandne, dru\u017ebenokriti\u010dne in humorne vsebine ali pa jih zlo\u017eili na novo, je postala nepogre\u0161ljiv del njihovega boja. V \u0161tiridesetih in kasneje petdesetih sta delavsko \u0161tafeto mladosti prevzela Seeger in Guthrie, ki sta v ljudskoglasbeni kanon podtaknila dru\u017ebenopolit\u010dno pesemsko netivo. \u0160e pomnite We Shall Be Free, Dear Mr President, Bank Failure, Dollar Ain&#8217;t A Dollar Anymore, Voting Union, Ragged Hungry Blues? Prav lahko bi bile napisane danes. In gorele so grmade, grmeli politi\u010dni \u00bbthink tanki\u00ab, The Weavers so bili pahnjeni v kulturno podzemlje, Seeger pa se je moral zagovarjati pred sodi\u0161\u010dem, \u010de\u0161 da brezsramno raz\u0161irja komunisti\u010dne ideje in kvarno vpliva na ameri\u0161ko mlade\u017e, za to je bil obsojen na deset let zapora, kar pa se k sre\u010di ni uresni\u010dilo. Z ameri\u0161ko socialisti\u010dno levico, ki je pravzaprav zakrivila tamkaj\u0161njo revitalizacijo folka v petdesetih (Seeger, Guthrie, Lomax), so delavske in protestni\u0161ke pesmi prek skupinskega prepevanja na zborovanjih in festivalih ter ne\u0161tetih priredb (Dylan, Baez, kasneje Springsteen, Arlo Guthrie idr.), v sr\u010diki kolektivnega spomina in dru\u017ebenem podtalju, kamor niso segle lovke McCarthyja, Nixona, Busha st. in ml., ostale \u017eive \u0161e dandana\u0161nji. Vnovi\u010dno poslu\u0161anje \u0161estdesetih komadov, zbranih na tej rde\u010di kompilaciji, odkriva bogato dedi\u0161\u010dino ameri\u0161kih delavskih in kme\u010dkih uporov in protestov, v katerih nam poleg \u017ee omenjenih folkovskih protagonistov bluesmani (Leadbelly, Josh White, Brownie McGee idr.) tako realisti\u010dno odslikavajo stiske brezpravnih delavcev in drugih marginalcev, da lahko hitro pozabimo, da ne poslu\u0161amo dnevnih poro\u010dil, ampak \u0161estdeset, sedemdeset let stare zgodbe, ki so z novo recesijo tako aktualne kot \u0161e nikoli doslej. Verjetno najpomembnej\u0161e sporo\u010dilo te zbirke (in trpkega \u010dasa, v katerem so nastajale) pa je neusmiljena kritika sodobnih oblastnikov, njihovih sumljivih in posledi\u010dno katastrofalnih politi\u010dnoekonomskih odlo\u010ditev ter na drugi strani negovanje ljudske solidarnosti in tovari\u0161tva skozi glasbo.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">\u010ce \u017ee ne morete pregristi ekonomske krize ali prelisi\u010diti tajkunov z znanimi in \u017ee uporabljenimi sredstvi, se napajajte pri viru in dru\u017eno pojte novim zmagam naproti! In igrajte kitare. Saj veste, kaj je na svojo napisal Woody Guthrie: Ta ma\u0161ina ubija fa\u0161iste. In vse \u00bbiste\u00ab. Dobesedno.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/RKlK_l9cH18?rel=0\" height=\"315\" width=\"560\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"http:\/\/www.youtube.com\/playlist?list=UUtmjldXjxMH20zn9Mrlak1A\" target=\"_blank\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8491\" alt=\"LISTEN\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/LISTEN.jpg\" width=\"320\" height=\"320\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/LISTEN.jpg 320w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/LISTEN-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/LISTEN-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/LISTEN-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 320px) 100vw, 320px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?p=2544\" target=\"_blank\"><strong>LISTEN TO THE BANNED (Freemuse, 2010)<\/strong><\/a><\/p>\n<p>V rde\u010di cedej\u010dek s pomenljivim naslovom <em>Listen to the Banned<\/em> sem se zagledala, \u0161e preden je na naslovnice \u010dasopisov in na televizijske ekrane udarila \u201carabska pomlad\u201d. Naklju\u010dje (ali pa tudi ne) je hotelo, da je aktivisti\u010dna organizacija Freemuse, ki se zavzema za svobodo izra\u017eanja tistih glasbenikov sveta, katerim diktatorski in represivni dr\u017eavni aparati ne grozijo le s cenzuro, ampak s preganjanjem, mu\u010denjem in smrtjo, pri\u010dujo\u010do zgo\u0161\u010denko izdala manj kot leto dni pred tunizijskimi protesti.<\/p>\n<p>V \u010dasu, ko na znamenitem kairskem trgu Tahrir, po Magrebu in drugje odmevajo zvoki tamburinov, kitar, bobnov in megafonska grla do nedavnega nasilno uti\u0161anih egip\u010danskih heavy metalcev, tunizijski reperjev, al\u017eirskih hip-hoperjev, iranskih rokerjev, \u0161e v\u010deraj iz podzemlja, danes pa vpri\u010do celotne svetovne javnosti kujejo nove \u201csoundtracke\u201d revolucijam, je poslu\u0161anje rde\u010dega albuma \u0161e kako pomembno!<\/p>\n<p>V prvi vrsti zato, ker muzika sama po sebi nikoli ne more biti oddvojena od \u010dasa, v katerem nastaja. Nasprotno, dogajanja na Bli\u017enjem vzhodu in ju\u017enem Sredozemlju oziroma v severnoafri\u0161kih dr\u017eavah znova dokazujejo, da zatrte, marginalne, alternativne glasbene prakse niso le odsev, ampak aktivni in izjemno vplivni dejavniki dru\u017ebenih in politi\u010dnih sprememb.<\/p>\n<p>Zaradi njihove nalezljive uporni\u0161ke mo\u010di in potenciala za mobilizacijo mno\u017eic se jih razni represivni dr\u017eavni aparati in samodr\u017eci bojijo kot hudi\u010d kri\u017ea, jih preganjajo, prepovedujejo, njihove glasnike pa tla\u010dijo v zapore, jim se\u010dejo ude (\u0161e pomnite, tovari\u0161i, usode \u010dilenskega protestnega kantavtorja <em>Victorja Jara<\/em>?), jih kamenjajo in usmr\u010dujejo.<\/p>\n<p>Da, tako mogo\u010dna je sporo\u010dilnost glasbe in tako grozljiv je strah, ki \u017eene zatiralce v neizprosen boj proti njej. \u010cloveka lahko iz\u017eene\u0161 ali ubije\u0161, muzike pa\u010d ne!<\/p>\n<p>Po drugi strani pa se je treba zavedati, da so sodobni facebook generaciji islamskih popularnoglasbenih upornikov z razlogom pot tlakovali njihovi starej\u0161i soborci in glasbeni aktivisti.<\/p>\n<p>Njihove zgodbe in godbe lahko poslu\u0161amo in beremo na kompilaciji Freemuse.<\/p>\n<p>Kljub bolj \u201cbenignim\u201d oziroma tradicionalnim glasbenim formam, v katere so vkodirali svoja \u201cprevratni\u0161ka\u201d sporo\u010dila, je \u0161tirinajst predstavljenih dru\u017ebeno anga\u017eiranih umetnikov, ki jih \u017ee desetletja sku\u0161ajo uti\u0161ati iranski islamski revolucionarji, afganistanski talibi, afri\u0161ki diktatorski re\u017eimi, ju\u017enoafri\u0161ki ali izraelski apartheid, pa\u0161tunski verski ekstremisti ali kitajski ultranacionalisti, danes ve\u010dinoma politi\u010dnih azilantov, razseljenih po Zahodu.<\/p>\n<p><em>Tiken Jah F\u00e1koly<\/em> s Slonoko\u0161\u010dene obale (poslu\u0161ali smo ga na Drugi godbi leta 2008), Palestnika <em>Kamilya Jubran<\/em> (Mesto \u017eensk, 2003) <em>Mahsa Vahdat<\/em> iz Irana, \u017ee tri leta zaprti Kamerunec <em>Lapiro de Mbanga<\/em>, Afganistanec <em>Farhad Darya<\/em>, <em>Aziza Brahim<\/em> iz Zahodne Sahare, kurdski kantavtor <em>Ferhat Tun\u00e7<\/em>, zimbabvejka <em>Chiwoniso Maraire<\/em>, Libanonec <em>Marcel Khalife<\/em> in drugi so med prepovedane godbenike uvr\u0161\u010deni, ker si v imenu resnice, solidarnosti in socialne pravi\u010dnosti za vse ljudi upajo izrekati neizrekljivo in s tem tvegati svoje kariere in \u017eivljenja. Njihovo \u0161tevilo se iz dneva v dan pove\u010duje premo sorazmerno z razli\u010dnimi oblikami opresij, ki jih je dele\u017ena raja sveta.<\/p>\n<p>Seveda je vsem jasno, da so to po\u010deli \u017ee glasbeniki pred njimi ter da bodo o\u010ditno glasbene rezistence in cenzure cvetele \u0161e dolgo, ko nas ne bo ve\u010d. Pomembno pa je, da se tovrstnim muzikam in posameznikom, ki jo ustvarjajo, posku\u0161a omogo\u010diti, da se njihov glas \u0161iri dlje in mo\u010dneje, kot bi se sicer. Pa \u010deprav zgolj s poslu\u0161anjem. \u010ce sli\u0161ijo ena u\u0161esa, sli\u0161i cel svet.<\/p>\n<p>No, sli\u0161ala pa jih je tudi <em>Deeyah<\/em> \u2013 pevka, skladateljica in aktivistka, ki jih je za plo\u0161\u010do zbrala v sodelovanju z organizacijo Freemuse. In prav njena zgodba je morda najbolj povedna od vseh. Rojena muslimanskim Pakistancem na Norve\u0161kem, ki pregovorno velja za eno najbolj demokrati\u010dnih in liberalnih dr\u017eav sveta, je bila vse od mladostni\u0161kih let, ko se je za\u010dela aktivno ukvarjati z glasbo, tar\u010da fizi\u010dnih gro\u017eenj in ustrahovanja. Po selitvi v Veliko Britanijo sredi 90. let jo je \u010dakala podobna izku\u0161nja, zato je kasneje emigrirala v ZDA, opustila koncertno delovanje ter se posvetila borbi za \u010dlovekove pravice.<\/p>\n<p>Deeyahin primer sicer nehote odstira novo poglavje v zgodbi o \u201cprepovedanih\u201d in nas opozarja na to, da je pravica do svobodnega izra\u017eanja te\u017eko priborjen privilegij (ali morda zgolj ideal?), ki tudi v \u201cpostmodernih\u201d, neoliberalnih dru\u017ebah ve\u010dkrat ostaja zgolj na deklerativni ravni, kot svetle\u010d okrasek na novoletni jelki, ki se ga sku\u0161a prodati najbolj\u0161emu ponudniku.<\/p>\n<p><em>Fadal Dey<\/em>, regija\u0161 s Slonoko\u0161\u010dene obale, katerega pesem <em>Non Au Racisme<\/em> (NE rasizmu) je tudi uvr\u0161\u010dena na zgo\u0161\u010denko, pravi, da ni nih\u010de bolj gluh od tistega, ki no\u010de sli\u0161ati.<\/p>\n<p>\u017de zato moramo poslu\u0161ati prepovedane!<\/p>\n<p>Upam, da bo kdo izmed njih \u0161e kdaj stopil tudi na na\u0161e odre. \u010ce morebiti \u017ee ne \u017edi v kakem centru za odstranjevanje tujcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Iz arhiva ob mednarodnem dnevu glasbene svobode<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":8499,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-8489","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8489","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8489"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8489\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8495,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8489\/revisions\/8495"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8499"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8489"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8489"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8489"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}