{"id":8525,"date":"2014-03-11T08:02:00","date_gmt":"2014-03-11T07:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8525"},"modified":"2014-03-11T10:04:23","modified_gmt":"2014-03-11T09:04:23","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-5","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8525","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (5)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8526\" rel=\"attachment wp-att-8526\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8526\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/tom-waits.jpg\" width=\"225\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/tom-waits.jpg 225w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/tom-waits-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/tom-waits-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/tom-waits-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 225px) 100vw, 225px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8527\" rel=\"attachment wp-att-8527\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-8527\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/ganelin-trio-con-anima-dziazo-kontrastai.jpg\" width=\"225\" height=\"224\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/ganelin-trio-con-anima-dziazo-kontrastai.jpg 280w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/ganelin-trio-con-anima-dziazo-kontrastai-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/ganelin-trio-con-anima-dziazo-kontrastai-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/ganelin-trio-con-anima-dziazo-kontrastai-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 225px) 100vw, 225px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Tom Waits : <i>Swordfishtrombones<\/i> <\/b>(Island, 1983)<\/p>\n<p>Veliki pok Toma Waitsa. Kakor se je izkazalo, je bil album <i>Swordfishtrombones <\/i>iz leta 1983 prvi del triologije, ki je obsegala bolj znana <i>Rain Dogs<\/i> (1985) in <i>Franks Wild Years<\/i> (1987). Toda led je zares prebil ta album, ki je pomenil velik zasuk v Waitsovi glasbeni usmeritvi.<\/p>\n<p>Brunda\u010d iz Kalifornije je v sedemdesetih letih na odrih no\u010dnih klubov, plo\u0161\u010dah in v medijih zgradil in negoval persono beatnika, ki je blodil po poti Jacka Kerouaca, boema in pijanca z raskavim glasom. Najbolj (ne)udobno se je po\u010dutil v razgrinjanju osebnih pripovedi o pripetljajih zavo\u017eenca (samoironi\u010dno tarna nad usodo, ki mu namenja toplo pivo in hladne \u017eenske), poje in pripoveduje tema\u010dne balade ob jazzovski in bluesovski spremljavi. Dale\u010d od tega, da bi bilo slabo, kult samosvojega avtorja na majavih nogah, ki se zna tako predstavljati navzven, se ga je zgodaj prijel.<\/p>\n<p>Toda <i>Swordfishtrombones<\/i>, prvi album za zalo\u017ebo Island, je zares izjemen glasbeni in pesemski obrat. Stare sledi so sofisticirano prekrite, v ospredju pa je bolj raziskujo\u010da in fantazijska plat glasbenika\/pesnika idiosinkrati\u010dnega sloga. Pravijo, ne neosnovano, da je obrat zakrivil za\u010detek dalj\u0161ega Waitsovega sodelovanja s Francisom Fordom Coppolo. Navsezadnje je leta 1982 na snemanju filma <i>One From The Heart<\/i>\u00a0 (za avtorski komad je bil nominiran za oskarja) spoznal svojo bodo\u010do \u017eeno, scenaristko Kathleen Brennan, ki je z njim napisala ogromno novih pesmi in ga med drugim tudi podrobneje seznanila z glasbo Captaina Beefhearta.<\/p>\n<p><i>Swordfishtrombones <\/i>je glasbeno zares druga\u010den, avanturisti\u010den, glasbeno in zvo\u010dno odprt. V njem so tr\u010dili in zagodli skupaj Waitsova naklonjenost glasbenim eksperimenom in izdelovanju glasbil\/zvo\u010dil v maniri ameri\u0161kega avantgardista Harryja Partcha, tu je zagonetna pripovednost Kurta Weilla, raz\u0161irjen in\u0161trumentarij in forme, ki zajemajo iz kabareja, latinskoameri\u0161kih slogov, starej\u0161ih popularnih in ljudskih zvrsti. Komadi so fine, udarne miniature, v katerih se napol fantazijski svet me\u0161a z usodami likov iz ameri\u0161kega vsakdanjega \u017eivljenja. Na plo\u0161\u010di \u017ee igra kontrabasist Greg Cohen (pozneje \u010dlan Zornove Masade), drugi basist je Larry Taylor, rezko skopi kitarist Fred Tackett tudi naznanja prihod Marca Ribota na <i>Rain Dogs<\/i>, \u010de omenimo nekatere sodelujo\u010de glasbenike. Skupaj za\u017eveglajo marimba, mno\u017eica drugih tolkal, orgle, dude, pozavne, banjo. To je album, ki je ob pravem \u010dasu popolni anahronizem,\u00a0 star in nov obenem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/Qw7RTbMypcQ\" height=\"315\" width=\"420\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Ganelin Trio : <i>Con anima<\/i> <\/b>(Melodija, 1977)<\/p>\n<p>Z du\u0161o za \u017eelezno zaveso. Predstavljamo album, ki je absolutna esenca nove muzike in jazza konca sedemdesetih let. Zunaj zahodnih svetovnih centrov igra Bend. V triu, ki ga je po imenu vodil klasi\u010dno iz\u0161olani skladatelj in pianist Vja\u010deslav (Slava) Ganelin, sta bila glasbeno enakovredna \u010dlana bobnar\/tolkalec Vladimir Tarasov in pihalec Vladimir \u010cekasin.<\/p>\n<p><i>Con anima<\/i> je studijski prvenec tria za sovjetsko dr\u017eavno zalo\u017ebo Melodija iz leta 1977. Album je trio posnel leta 1976 v jazzovsko \u017eivahni, po malem disidentski Vilni, na litovskem zahodnem robu sovjetske dr\u017eave. Ganelin, sicer doma iz okolice Moskve, je prvi trio v Vilni ustanovil \u017ee med \u0161tudijem glasbe leta 1968 skupaj s Tarasovim, ki je prihajal iz Arhangelska. Ko je dvojec leta 1971 med gostovanjem v uralskem Sverdlovsku spoznal \u010duda\u0161kega saksofonista Vladimirja \u010cekasina, ki je igral kot Coltrane, se je za\u010delo. Naslov <i>Con anima <\/i>je izkaz \u00a0Ganelinove glasbene formacije, hkrati pa tudi zvite taktike poimenovanja kompozicij in vseh naslednjih albumov tria z ustaljenimi italijanskimi glasbenimi termini za izvedbo, ki so pred cenzorskimi \u0161karjami skrivali odprto naravo glasbe. Litovske pripone k imenom glasbenikov na albumu s suprematisti\u010dnim trikotnikom \u2013 Ganelinas, Tarasovas, \u010cekasinas \u2013 so bile umislek aparat\u010dikov dr\u017eavne zalo\u017ebe.<\/p>\n<p>Z izdajami plo\u0161\u010d ni \u0161lo gladko. Generalni direktor Melodije, tovari\u0161 \u0160abanov, je na posebni seji umetni\u0161kega odbora zalo\u017ebe, ki je odlo\u010dala o usodi izdaje njihovega drugega albuma <i>Concerto grosso <\/i>(posnetki so iz leta 1978), kljub ve\u010dinskemu navdu\u0161enju nad predvajano glasbo, v smehu vzkliknil: \u00bb<i>Mar moramo biti vedno v<\/i> <i>vsem pred zahodom, celo z avantgardno glasbo, ki je ljudstvo ne potrebuje&#8221;<\/i>. \u010clan komisije, skladatelj E\u0161paj, ki je poznal Ganelinove opere in komorna dela, \u00a0je namre\u010d pred tem godbo ljube\u010de imenoval <i>&#8220;glasba prihodnosti&#8221;<\/i>. Drugi album <i>Concerto grosso <\/i>je tako pri Melodiji iz\u0161el \u0161ele 1980, <i>Poi segue <\/i>1982, <i>Semplice <\/i>leta 1984. Tedaj je bil trio ob filmih Andreja Tarkovskega in gledali\u0161\u010da Taganka Jurija Ljubimova \u017ee sovjetski umetnostni izvozni artikel, znamenje sve\u017eine in visoke kakovosti v primerjavi z ve\u010dino sovjetske dr\u017eavne umetnosti. Uradni sovjetski glasbeniki so jih imeli za \u010dudake in klovne.<\/p>\n<p>Svetla godba Ganelin tria, ki jo je na zahod prek novojazzovske zalo\u017ebe Leo Records tihotapil in lansiral ruski emigrant Leonid Feigin, je bila za vse na zahodu mali kulturni \u0161ok, lekcija iz neobremenjenosti s slogovnimi vrti\u010dki, vitalna, duhovita in resnobna, kompozicijsko pregnana, sproti izjemno igrana in nadgrajevana. Ko je trio, vsi trije so igrali na \u0161tevilne in\u0161trumente, za\u010del nastopati na zahodu, vedno v spremstvu agentov KGB, je izbir\u010dna in nejeverna zahodna jazzovska kritika zijala od za\u010dudenja. Na vpra\u0161anje novinarja sovjetske underground jazzovske revije Korus, Efima Barbana, kaj igrajo, je Ganelin leta 1979 odgovoril, da igrajo <i>muzijo<\/i>, po analogiji s &#8220;fuzijo&#8221;. V Ljubljani je legendarni trio nastopil v napol polni srednji dvorani Cankarjevega doma jeseni 1984 in o\u010daral z originalno glasbo. To so \u017ee bila leta, ko se \u010dlani niso ve\u010d dobro razumeli, razen na odru. Vsekakor so medsebojni razdor dobro skrivali. V kratkem, prijateljskem intervuju po koncertu, angle\u0161ko je govoril in prevajal Tarasov, mi je Slava Ganelin izdal, da je velik privr\u017eenec The Art Ensemble of Chicago. \u010clani sovjetskega ansambla so bili precej dobro seznanjeni z novimi tokovi na zahodu.<\/p>\n<p>Vse uradne sovjetske izdaje tria in drugi posnetki, ki jih je na zahodu izdal Leo Feigin, izdajajo izjemnost benda. Bil je vedno \u00bbisti\u00ab in druga\u010den, takoj razpoznaven, vznemirljiv, humoren in smrtno resen, zavezan temu, \u010demur je Ganelin pravil \u00bbobdelava kompozicije\u00ab. Skladbe so najve\u010dkrat narejene v formi suite, a v toku muziciranja predruga\u010dene in \u0161ele takrat zares realizirane. In ta glasba je bila polna duha, nikoli ni bila disidentsko pateti\u010dna, kar so ji radi pripisovali \u00bbodkritelji\u00ab na zahodu, svoje polje glasbene svobode je gradila druga\u010de.<\/p>\n<p>Vladimir \u010cekasin je povzel: <i>\u00bbSposojamo si elemente iz jazza, komorne glasbe, ljudskih godb in drugih zvrsti. V\u010dasih pri ustvarjanju zanimivih, sve\u017eih in \u0161e nesli\u0161anih kombinacij rabimo &#8216;naivne&#8217; otro\u010dje trike. Otroci to po\u010dnejo najbolje.\u00ab<\/i><\/p>\n<p>Ganelin trio je treba \u00bbslu\u0161ati\u00ab. Brez njega so glasbene enciklopedije nepopolne, fonoteke pa siroma\u0161ne.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/fZKSozC3JcQ\" height=\"315\" width=\"420\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Robni albumi, peti\u010d: Tom Waits in Ganelin trio.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":8526,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[110],"tags":[],"class_list":["post-8525","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-robni-albumi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8525","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8525"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8525\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8534,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8525\/revisions\/8534"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8526"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8525"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8525"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8525"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}