![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/gregor-bauman-foto-450x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Gregor Bauman o sebi: z \u017eigom na papirju akademsko potrjeni geograf \u2013 \u00a0pred tem je kon\u010dal gimnazijo, osnovno \u0161olo, malo \u0161olo in vrtec. Vse uspe\u0161no. Ko\u0161arkar. Vaterpolist. Politi\u010dno neprizadet! U\u010denec slavnega Yode. Ra\u010dunalni\u0161ko in (celo) glasbeno pismen. Ponosni lastnik obse\u017ene zbirke razli\u010dnih originalnih glasbenih formatov analognih in digitalnih oblik.<\/p>\n
V prostem \u010dasu urbani mislec in ruralni hedonist. Nosilec premnogih avtorskih in naprednih idej, od katerih imajo koristi kasneje zgolj in prete\u017eno drugi. Tu je potrebno omeniti vsaj prvi lokalni radijski \u0161tudentski program (KR\u0160), kjer je bil idejni \u0161ef in urednik, nekaj pomo\u010di je nudil pri ponovnem zagonu Tedna mladih, MKC-ja Pri Rde\u010di ostrigi, ciklusa Grajski vitra\u017e\u2026 Za isto mizo je sedel z mnogimi bolj ali manj pomembnimi umetniki \u2013 od tak\u0161nih, ki svojega ega niso razpihovali do tak\u0161nih, ki jim je uspeh ene male plo\u0161\u010de ali film posnet na mobilni telefon stopil v glavo.<\/p>\n
V prvi vrsti pa je usposobljen glasbeno-koncertni nomad, vedno nekje na poti. Razlogov je ve\u010d, a vsi nosijo skupni imenovalec, ki ga med notnim \u010drtovjem ali improvizacijami ni te\u017eko prepoznati. Svoje \u017eivljenje \u017ee dolgo pre\u0161teva med dvema koncertnima postajama na tej ali oni strani Alp, na tej ali oni strani Atlantika.<\/p>\n
Pripis:<\/p>\n
\u00bbVe\u010dkrat se zalotim pri vpra\u0161anju, ali muzike sploh potrebno misliti? Kaj se jim ni bolj prepustiti, da te odpeljejo iz realnosti v abstraktne krajine, kjer je tako, kot v sanjah, vse mogo\u010de. Vem, pljuvam v lastno skledo, a se \u017ee dolgo strinjam z mislijo Elvisa Costella, da je pisanje o glasbi enako plesanju po arhitekturi. Vseeno bom podal nekaj misli na izjave umetnikov, ki mi jih je predlo\u017eila Nova muska, ki pa ne bodo toliko razmi\u0161ljanja kot odtisi oziroma refleksije, ali \u2013 \u010de poenostavim \u2013 tisto, kar mi je prvo pri\u0161lo na misel.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
Najbolj\u0161a glasba \u2013 v njej lahko za\u010dasno najde\u0161 zato\u010di\u0161\u010de, ampak v bistvu je tam zato, da ti ponudi nekaj, s \u010demer se lahko soo\u010di\u0161 s svetom. (Bruce Springsteen)<\/i><\/b><\/p>\n
Z Bossom se ni te\u017eko strinjati v marsi\u010dem, te\u017eje se je ne strinjati. Morda bodo spodnje misli malce preve\u010d subjektivno naklonjene (kaj ni to bistvo rubrike?), vendar Bruce v vsej svoji karieri ni prodal svoje blue collar<\/i> identitete, ne glede na debelino ban\u010dnega ra\u010duna. Prav njegova glasba je mnogo ve\u010d kot zato\u010di\u0161\u010de, je socialni refleks, preko katerega se lahko soo\u010damo s svetom, zlasti z njegovimi odkloni. Najdemo se tako v The River<\/i> kot v Tougher Than The Rest<\/i>. <\/i><\/b><\/p>\n
Za razliko od nekaterih kolegov z njo ne gradi osebne mitologije, temve\u010d se poglablja v usode ljudi, o katerih pi\u0161e, in hkrati \u2013 ne glede na te\u017eko \u017eivljenje \u2013 ne izgubi optimizma. In, nenazadnje, glasba je (lahko) z nami v najte\u017ejih in najlep\u0161ih trenutkih. Preko ali s pomo\u010djo nje se zaljubljamo, re\u017eemo \u017eile, preganjamo vsakdan; z njo si ustvarjamo soundtrack svojega \u017eivljenja. Spomnite si rabe pesmi Bacila je vse niz rijeku<\/i> (Indexi) v filmu Lepa sela, lepo gore \u2026 Besede so odve\u010d.<\/p>\n
Kako se lahko kdorkoli nau\u010di ne\u010desa iz umetnine, \u010de ta odra\u017ea zgolj ne\u010dimrnost umetnika in ne realnosti? (Lou Reed)<\/i><\/b><\/p>\n
Lou Reed kot Lou Reed, in zato ali prav zato ga imam rad. Ne nazadnje poleg Chrisa Eckmana sodim med edina dva obiskovalca, ki sva bila navdu\u0161ena nad njegovim zadnjim koncertom v Ljubljani (2005). Morda bi prav z njim najla\u017eje pokomentiral izjavo, vendar nimam ne namena ne pravice soditi njegove dr\u017ee, ki je bila neodvisna, da so mu takrat hrbet obrnili celo ve\u010dji obo\u017eevalci od mene. Ne\u010dimrnost? Ne, rock & roll!<\/p>\n
Tak\u0161en bil pa\u010d Lou, negator vseh stereotipov, predrzen in teatralen, umetnik z jajci, ki je na vinil, medtem ko so drugi hodili po vesolju, upal odtisniti elektronski hrup. Da bi bila stvar \u0161e bolj o\u010ditna, je izbral format dvojnega albuma.<\/p>\n
V tem kontekstu je tudi mo\u010d (pre)brati izjavo, in sicer kot konflikt individualnega in konvencionalnega, sredinskega in ekstremnega, udobnega in raziskovalnega \u2026<\/p>\n
Na zunaj je Lou morda deloval ne\u010dimrno, a je bilo znotraj njega veliko topline. Ne glede na o\u010ditani pesimizem ni nikdar vnaprej izgubil upanja. Berlin in New York sta brezkompromisna odtisa realnosti, ki sta vsaj meni odkrila prizmo sveta mimo ble\u0161\u010dic in neonskih reklam. \u010ce pa Lou to smatra za ne\u010dimrnost, se je tudi preko nje mo\u010d marsikaj nau\u010diti. Hvala ti!<\/p>\n
Punk bendi danes izdajo eno plo\u0161\u010do in ta se proda desetkrat bolje od vseh plo\u0161\u010d Ramonesov, ki so jih v svoji karieri izdali ve\u010d kot dvajset. Zato Johnnyju Ramonu trikrat na teden pospravljam dvori\u0161\u010de, da se mi krivda vsaj malo oprosti. (Eddie Vedder)<\/i><\/b><\/p>\n
Kaj naj re\u010dem \u2013 Eddie, ko bo\u0161 kon\u010dal pri Johnnyju (pustimo si malce pisateljske svobode), se oglasi \u0161e na dvori\u0161\u010dih \u010dlanov benda The Sonics, Dr. Feelgood, Radio Birdman \u2026 In s seboj pripelji \u0161e svoje kolege iz Seattla in okolice.<\/p>\n
Navaditi se je treba, da \u017eivljenje ni po\u0161teno, in prej, ko se na to navadi\u0161, bolje je. \u00bbTak je selavi\u00ab (c’est la vie<\/i>), bi rekel moj prijatelj iz grafi\u010dnih vrst in prav ima. Tak\u0161ni \u00bbizpadi\u00ab seveda niso ni\u010d novega in zagotovo ka\u017eejo spo\u0161tovanje ter kruto realnost, katero pa lastniki dvori\u0161\u010d marsikdaj niti ne jemljejo za slabo. Raje kot masovno popularnost in posledi\u010dno bledenje imajo kultni status na robu. Nekaj podobnega mi je zaupal prav \u00bblast Ramone standing\u00ab Marky Ramone.<\/p>\n
Pri tak\u0161nih izjavah je tudi pomembno, s katere strani pridejo. Eddiju Vedderju je namre\u010d verjeti, da ga grize slaba vest, medtem ko s strani Bona Voxa vse to deluje kot cenena reklama.<\/p>\n
Psihedelija, glam, R&B, soul \u2013 ta zgodnja obdobja popularne glasbe ni determiniralo iskanje popolnosti, ampak bizarni entuziazem, majhni bud\u017eeti, nepredvidljive tehnike, borna oprema in divje prepu\u0161\u010danje. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n
To je, vsaj kar se mene ti\u010de \u2013 in vem, da nisem osamljen \u2013 bistvo ne samo glasbe, temve\u010d umetnosti nasploh. \u017de vsakr\u0161no iskanje \u00bbpopolnosti\u00ab samo po sebi pomeni zatiranje emocij. Zato je bil v drugi polovici sedemdesetih tako pomemben preboj punka \u2013 govora je namre\u010d o vrnitvi h korenina oziroma o povratku entuziazma!<\/p>\n
Punk rock je bil reakcija na razvle\u010deno \u00bb\u017ealost,\u00ab ki ni znala komunicirati s svetom na zemeljski skorji. S punkom je pri\u0161lo do zavra\u010danja vseh nepomembnih zvokovnih ornamentov, vseh la\u017enih reflektorjev in do pre\u010di\u0161\u010devanj aerodinami\u010dnih karakteristik. Glasba se je spustila nazaj na zemljo. Znova je dobila energijo prvinskega udarca, ki je z emocijami drugih nagovorila moje\/na\u0161e emocije. Zato ni bilo potrebnih velikih\/dragih studiev, razko\u0161nih aran\u017emajev in tehni\u010dne popolnosti \u2013 le preprostost in iskrenost.<\/p>\n
V tem trenutku sem se spomnil na koncertno izvedbo albuma The Dark Side Of The Moon<\/i> Rogerja Watersa. \u010ce sem odmislil poslu\u0161alce okoli sebe, sem imel ob\u010dutek, da sedim doma in poslu\u0161am album. Cehovsko perfektno, \u010dustveno hladno.<\/p>\n
Del tega, kar po\u010dnem, je to, da prena\u0161am novice od tam do tu in da odnesem novice od tu spet nazaj tja. Verjemite, s pesmimi se ne da spreminjati sveta, lahko pa ljudem ponudi\u0161 alternativno perspektivo, celo glede lastnega polo\u017eaja. To sku\u0161am delati tudi jaz. (Billy Bragg)<\/i><\/b><\/p>\n
Billy je s svojim stali\u0161\u010dem odprl ve\u010dno dilemo popularne glasbe \u2013 ali je s pesmimi mo\u010d spremeniti svet. Odgovorov nanjo je prav toliko, kolikor je glasbenikov. V intervjujih sem sli\u0161al ena, druga ali tretja stali\u0161\u010da, in z vsemi se je mo\u010d (ne)strinjati. Vseeno Billy v izjavi odpira zelo pomembno spoznanje, da so glasbeniki po svoje tudi \u00bbmessengerji\u00ab ali prena\u0161alci novic. Z njimi osve\u0161\u010dajo (okej, obstaja tudi hujska\u0161ka raba) in prebujajo ljudi, pripovedujejo, kaj se dogaja tu in tam, ter zgodbe iz tvojega kraja nosijo v svet.<\/p>\n
\u010ce sem nekoliko pateti\u010den, je govora o raz\u0161irjanju obzorij, kar je nam prav pri\u0161lo zlasti v \u010dasih, ko smo bili dele\u017eni selekcioniranih novic ter so trendi \u2013 z izjemo Live Aid<\/i> in Free Nelson Mandela <\/i>\u2013 k nam hodili s \u00bbpotrebno\u00ab zamudo.<\/p>\n
Prav zaradi stali\u0161\u010d nekaterih glasbenikov oziroma njihovih alternativnih perspektiv, so ti \u0161e vedno neza\u017eeleni v dolo\u010denih delih sveta, in govora je tudi o zahodnih demokracijah. Vpra\u0161ajte se samo, koliko prenosov v \u017eivo na televizijskih ekranih se dogaja z nekaj deset sekundnim ali ve\u010d zamikom.<\/p>\n
Po tej plati glasbeniki od za\u010detkov do danes niso izgubili svoje tradicionalne vloge \u00bbminstrela\u00ab. Fizi\u010dno jim je \u0161e mo\u010d prepre\u010diti dostop do nekega ozemlja, radijski in spletni valovi pa ne poznajo (prakti\u010dno) nobenih meja.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
z Gregorjem Baumanom<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":8537,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-8536","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8536","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8536"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8536\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8540,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8536\/revisions\/8540"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8537"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8536"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8536"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}