![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Lepotica-in-zver_2-600x315.jpg\")
<\/a><\/p>\nPripoved o prelepem dekletu in stra\u0161nem bitju, v katerega podobo je uklet princ, je znana po vsem svetu. Leta 1757 jo je zapisala pisateljica Gabrielle-Suzanne Barbot de Villeneuve (1711-1780). Zgodba je na neki na\u010din ve\u010dna dualna pripoved o vpra\u0161anju zunanjega in notranjega sveta vsakega bitja \u2013 pa naj gre za prelepo deklico ali stra\u0161no po\u0161ast. Po tej pripovedi so posneli kar nekaj filmskih zgodb,<\/p>\n
Eden zgodnej\u0161ih filmov na to temo je bila mojstrovina, ki jo je ustvaril Jean (Maurice Eug\u00e8ne) Cocteau leta 1946, glavno vlogo mo\u0161ko vlogo princa-po\u0161asti pa je prepri\u010dljivo zaigral Jean Marais, lepotica pa je bila Josette Day. Glasbo za ta film je napisal Georges Auric in po\u017eel vsekakor velik uspeh. Film velja \u0161e danes za tisto neiz\u010drpno klasiko, h kateri se je vredno vra\u010dati. Leta 1991 je tovarna sanj Walta Disneyja naredila animirano razli\u010dico zgodbe, ki je osvojila zlati globus in se je v zgodovino zapisala kot prva animirana pripoved, ki je bila nominirana za oskarja v kategoriji najbolj\u0161ih filmov in najbolj\u0161ega zvoka. Prejela pa je oskarja za glasbo in originalni song, kar je bila zasluga skladatelja Alana Menkena in libretista Howarda Ashmana. Re\u017eiserja sta bila Gary Trousdale in Kirk Wise, film pa si je do sedaj ogledalo \u017ee ve\u010d milijonov ljudi. Leta 2009 je nastal \u0161e en film z enakim naslovom (re\u017eija David Lister), vendar je potonil v pozabo prav tako hitro, kakor je pri\u0161el.<\/p>\n
Glasbo za tokratno razli\u010dico je prispeval Francoz Pierre Adenot, sicer skladatelj dobrih filmov, med katerimi pa je zagotovo najbolj znan Ljubim te, Pariz<\/i> (Paris, je t’aime<\/i>, 2006), ki je nekak\u0161en omnibus dvaindvajsetih kratkih zgodb, katere so re\u017eirali in napisali razli\u010dni avtorji. V sedanjem najnovej\u0161em filmu pa lahko prisluhnemo triindvajsetim glasbenim delom, ki zaokro\u017eujejo Lepotico in Zver<\/i>.<\/p>\n
Film se po glasbeni plati nadaljuje s kompozicijo Tadums<\/i>, ki se izpoje v Le Rosier<\/i> (Vrtnica<\/i>). Kratka glasbena pripoved, manj kot dve minuti glasbe, vsebuje \u010darobne tone, hkrati pa glasbene trne, ki se zabadajo v usodo \u017eivljenja in smrti \u2013 o\u010deta in h\u010dere, vpra\u0161anje odlo\u010ditve. Lahko bi rekli, da bi bil film re\u0161en (tudi) \u017ee samo s tem, da bi Pierre Adenot napisal ta del in iz njega izpeljal vse, kar potrebuje. Tudi D\u00e9part chez la B\u00eate <\/i>ne prina\u0161a dejansko oddaljevanja od zveri, kakor obljublja naslov, temve\u010d reminiscenco gradu in nekje v ozadju glasbeno zgodbo lepotice. Res je, da gre za pravljico in je osnovna glasbena ideja pravlji\u010dno vzdu\u0161je in naklonjenost, vendar bi lahko skladatelj pokazal nekoliko ve\u010d invencije in naredil kak\u0161en glasbeni del tudi mnogo bolj intimen in manj pompozen. Zgodba sama je dejansko intimisti\u010dna, umaknjena v dramo zakletega princa, ne pa v grozljivost in napadalnost. Sunkovita ritmizacija je tukaj nepotrebna, njena voja\u0161ka redoljubnost odve\u010dna. Sledi La Princesse et les lucioles<\/i> (Princesa in kresnice<\/i>), ki pa postavlja komponista v nekak\u0161no novo lu\u010d \u2013 lirika, prelita preko klavirskega zvoka, se preplete s \u010darobnimi harmonijami godalnega orkestra in za\u010dne slikati oddaljeno pokrajino. Zgodba o lepotici in zveri dejansko ni zgodba o teh dveh likih, temve\u010d veliko bolj poglobljena \u0161tudij odnosov, ki smo jih pripravljeni videti in do\u017eivljati v na\u0161em \u017eivljenju. Tako tudi sama pravljica ni le zgodba o vrtnici, temve\u010d o ljubezni, ki se\u017ee onkraj podobe. A o tem se je \u017ee toliko govorilo, da boli.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Lepotica-in-zver_3-600x360.jpg\")
<\/a>Prvi del ima naslov Il \u00e9tait une fois un riche marchand<\/i> (Neko\u010d je bil bogat trgovec<\/i>) in tako reko\u010d uvede film. Vsekakor je osnovna tema postavljena v klavir \u2013 in \u0161ele kasneje se razvije orkester, kakor bi se odkrivala tan\u010dica pravlji\u010dnosti. Pierre Adenot se je v\u017eivel v pravljico in nam jo ponudil tudi v svoji glasbeni obliki. Nadaljuje z delom Perducas<\/i>, kar je glasben portret junaka (v filmu ga igra Eduardo Noriega), ki se \u017eeli poro\u010diti z lepotico (Lea Seydoux) in ne ve, da bo naletel na po\u0161ast-princa (Vincent Cassel). Ob tem bomo sli\u0161ali \u0161e na del Perducas contre le b\u00eate<\/i> (Perdukas proti zveri<\/i>), zato je prav, da poslu\u0161amo obe skladbi skupaj. Adenot se je v zgradbi podal v izrazito glasbeno svobodne vode, tako s strani orkestracije, kakor tudi same kompozicije. Pred seboj imamo pravzaprav glasbo, ki se posve\u010da strogemu slikanju zna\u010daja, nekak\u0161ni obliki programske glasbe in njenih osnovnih na\u010del \u2013 v poslu\u0161alcu vzbuditi glasbeno podobo lika, pripovedi, dogodka. In vsekakor ne sme manjkati sled ne\u017enega \u017eenskega vokala. Temu sledi pretres, Dans la tourmente<\/i>, izguba premo\u017eenja trgovca in neizmerna stiska. Glasba se nekako zapre vase, postane trepetajo\u010da v svoji harmoniji in ostra v izrazu. \u0160e posebej v drugem delu, ko dobi zalet in stopi v filmsko zgodbo kot neizprosna pripovedovalka o\u010detove (Andr\u00e9 Dussollier) usode. In tukaj je \u017ee Le ch\u00e2teau de la B\u00eate<\/i> (Grad zveri<\/i>), kamor se o\u010de zate\u010de. Pri\u010dakovani nizki toni, mra\u010dni akordi in s \u010dembalom oplemenitena orkestracija, nas postavijo nekam v izginuli \u010das, v preteklost, v temne sile gozda in prekletstva. Partitura je pri\u010dakovana mra\u010dna zgodba, na trenutke hudo podobna delom iz skoraj ‘klasi\u010dne’ kompozicije Slike z razstave<\/i> (Modest Musorgski) v orkestraciji Mauricea Ravela. O\u010ditno je, da Pierre Adenot obvlada orkester in o\u010ditno je, da pozna tudi to delo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Lepotica-in-zver_4-600x337.jpg\")
<\/a>Glasbena to\u010dka, ki se prav zanimivo ujame s filmom, ima naslov Premier repas<\/i> (Prvi obrok<\/i>) in je nekak\u0161na kombinacija zadr\u017eanega in hkrati groznega dejanja, sre\u010danja lepotice in zveri za skupno mizo. Zanimivo je, da se vsi filmi ukvarjajo z grozljivostjo te po\u0161asti, nih\u010de pa se ne ukvarja dejansko s tem, kaj je tisto, kar bi naj bilo na tej po\u0161asti po\u0161astnega. Videz? Zagotovo je to premalo, da bi bilo nekaj tako stra\u0161ansko groznega, zverinskega, ne\u010dlove\u0161kega. Morda pa je sama druga\u010dnost tista, ki ljudi najve\u010dkrat pla\u0161i in navdaja z raznimi grozami. Tudi glasbeni del Cache-cache<\/i> (Skrivalnice<\/i>) je po svoje grozljiv in zastra\u0161ujo\u010d, pa morda ne gre razumeti skladatelja druga\u010de, kakor da je podlegel filmski podobi in pa\u010d ustvaril svoj ‘stra\u0161ni’ slog zvo\u010dne po\u0161asti, ki se v temnih akordih in sunkovitih obratih skriva v sencah gradu. \u010ceprav v igrivih tonih fagota zaznavamo humornost in lahkotnost, pa v ozadju, v kontrapunktu glasbenih podob vedno pre\u017ei nekak\u0161en odve\u010den podatek, strah, neprijetnost in nespro\u0161\u010denost. Posre\u010dena skladba je tudi La biche<\/i> (Srna\/Ko\u0161uta<\/i>), v kateri Adenot razvije precej melodi\u010dnega materiala in se tako na neki svoj na\u010din pokloni zgodbi. Ker pa ne more ostati praznih rok, v drugem delu doda temne tone zveri in ponovno od\u010dara idejo, da bi lahko \u0161lo za kaj drugega, kakor pa je ‘zver’. \u010ceprav je film dejansko tako narejen, da imamo pred seboj na velikem platnu to po\u0161ast, je pa zanimivo, da se nikoli (niti re\u017eiser, niti scenarist) ne vpra\u0161ajo, kaj je za<\/em> to podobo stvora. Poznamo sicer zgodbo, a prav glasba bi lahko bila tista nevidna nit, ki nas popelje dva koraka naprej, v svet nevidnega<\/em>. In se dotakne zveri nekako naokoli, skozi njeno zakletost, skozi grozljivo podobo. Pomenljivi Un autre valse<\/i> (\u0160e en val\u010dek<\/i>) se ozre v razmerje med lepoto in zverjo, poka\u017ee na mo\u017enost preskoka svetlobe in teme, pa naj gre za ljubezen ali pa niti ne. Sicer pa \u2013 kaj je ljubezen? Je to razumevanje, je to videnje brez pogleda, je to neizrazljiva pripadnost, je to val\u010dek, ali …?<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Lepotica-in-zver_5-600x300.jpg\")
<\/a><\/p>\n