{"id":8637,"date":"2014-03-26T02:00:05","date_gmt":"2014-03-26T01:00:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8637"},"modified":"2014-03-26T10:07:55","modified_gmt":"2014-03-26T09:07:55","slug":"johnny-cash-out-among-the-stars","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8637","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Johnny Cash – Out Among The Stars (Sony Legacy, 2014)"},"content":{"rendered":"

\"cash_out\"<\/a><\/p>\n

<\/p>\n

Takole se je zgodilo: John Carter Cash je brskal po zapu\u0161\u010dini svojega o\u010deta in na\u0161el \u0161e neobjavljene trakove iz leta 1984. To\u010dneje: kar celo plo\u0161\u010do, ki naj bi jo takrat produciral prosluli Billy Sherrill, a zalo\u017eba Columbia naj bi jo zavrnila. Dve leti pozneje je zavrnila tudi Casha.<\/span><\/p>\n

Mit o Cashevem odhodu leta 1986 je \u0161e en od skrbno negovanih mitov country glasbe, zgodba o \u00bbizgubljeni plo\u0161\u010di\u00ab pa najnovej\u0161i del tega mita. Res je, da je zalo\u017eba Columbia Casha v osemdesetih jemala precej z levo roko, res pa je tudi, da se niti sam ni kaj dosti trudil, da bi ga jemala resneje. Karkoli \u017ee zapi\u0161e dobri sin v spremni knji\u017eici, dr\u017ei dejstvo, da je Cash \u017ee v drugi polovici sedemdesetih postal nekoliko izgubljen. Velika prepoznavnost konec \u0161estdesetih in v prvi polovici sedemdesetih mu je nekolikanj zameglila sicer oster fokus \u2013 iz uporni\u0161kega rokerja, ki ni nikoli ravno ustrezal pokrovu countryja, je nastal dobrodu\u0161ni mo\u017ei\u010dek, ki je potihem podpiral konservativne ameri\u0161ke sile (beri: Nixona), se smehljal na plo\u0161\u010dah in v TV-specialih, ki jih je produciral po teko\u010dem traku, se dru\u017eil z verskimi blazne\u017ei in po\u010dasi izgubljal glasbena tla pod nogami. Hej, kljub temu je naredil nekaj dobrih albumov. Denimo tistega z naslovom John R. Cash<\/i> leta 1975 s pesmimi Randyja Newmana in Davida Allana Coeja, a na vsakega takega sta pri\u0161la dva s pesmimi kot so No Charge <\/i>(skoraj neprebavljivo pocukrana balada o u\u017ealjeni materi z repertoarja Tammy Wynette), Look At Them Beans<\/i> in dru\u017einska razli\u010dica Svete no\u010di z albumom za otroke vred. Cash je ob\u010dasno pokazal svoj izreden smisel za humor (One Piece At The Time<\/i>, Sold Out Of Flagpoles<\/i>, After Taxes<\/i>, Chicken In Black<\/i>), a se v javnosti takoj distanciral od skoraj vseh tovrstnih pesmi (in duhovitih spotov zanje). Najve\u010dja te\u017eava je bila iskanje sodobnega zvoka in posledi\u010dna preproduciranost, ki je \u0161kodila njegovim plo\u0161\u010dam iz obdobja med leti 1979 in 1986. Na njih sicer najdemo odli\u010dne izvedbe, kot so Muddy Water<\/i>, Georgia On A Fast Train<\/i> Billyja Joeja Shaverja, The Last Time <\/i>in Here Comes That Rainbow Again<\/i> Krisa Kristoffersona ter Paradise in Unwed Fathers<\/i> Johna Prina, a vse trpijo zaradi produkcije, ki Cashu ne sede. Nekak\u0161na svetla izjema je zgolj album Johnny 99<\/i>, ki je nastal leta 1983 in na katerega je Cash uvrstil dve Springsteenovi pesmi \u2013 po mojem mnenju dve svoji najbolj\u0161i izvedbi po letu 1971, zlasti izvedba pesmi Highway Patrolman<\/i>. Poleg tega je med letoma 1980 in 1983 znova b\u00edl hud boj s tabletnimi demoni, ki ga je sicer za nekaj \u010dasa izbojeval, a potem je za\u010delo zdravje kazat zobe.<\/span><\/p>\n

V takem \u010dudnem obdobju so se rodili tudi posnetki s pri\u010dujo\u010de plo\u0161\u010de. Sherrill je Casha produciral \u017ee leta 1981 (The Baron<\/i>), rezultati niso bili kdove kako dobri, Cash pa\u010d ni bil slav\u010dek tipa Tammy Wynette ali George Jones. Sherrill ni bil zanj. Tudi ne iskanje modernih smernic v countryju, ki je vse bolj zahajal v pop, tudi po zaslugi filma Urban Cowboy iz leta 1980, ko je izro\u010dilo ameri\u0161kega Juga naenkrat postalo zanimivo za New York; ta ga je seveda koj zmali\u010dil in skomercializiral do burleske. Odli\u010den film, ki je prikazal to bedo, je bil Rhinestone s Stallonom in Dolly Parton leta 1985. New Yorku je nastavil duhovito in premisleka vredno zrcalo, a so film kritiki takrat bolj ali manj popljuvali.<\/span><\/p>\n

\u00bbIzgubljena plo\u0161\u010da\u00ab je, kakr\u0161na je. Za (nas) kompletiste bo dobrodo\u0161el dodatek. Za zaprise\u017eene Casheve fene obvezen nakup, vsem drugim pa svetujem, da raje kupijo kako drugo Cashevo plo\u0161\u010do, denimo \u017ee omenjeno Johnny 99 iz leta 1983. Na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di Out Among The Stars je namre\u010d vse, \u010desar Cashu ne bi bilo treba po\u010deti. Na njem ni ni\u010desar esencialnega, z izjemo predelave I’m Movin’ On<\/i> Hanka Snowa, ki jo zapoje z Waylonom Jenningsom, in balade She Used To Love Me A Lot<\/i><\/a>,\u00a0ki se na koncu ponovi v izvrstni produkciji Elvisa Costella (\u010dloveku pridejo kar solze v o\u010di, ko pomisli, kaj bi Costello lahko naredil z nekaterimi drugimi neizdanimi pesmimi (ne s te plo\u0161\u010de) in sproduciral izvrsten album). Naslovna balada o izgubljeni du\u0161i, ki prime za pi\u0161tolo, je generi\u010dni Cash, niti sam ne verjame ve\u010d v to, kar poje, in to je tudi najve\u010dji primanjkljaj plo\u0161\u010de: Cashu je sredi osemdesetih enostavno zmanjkalo gu\u0161ta, dobrega gradiva pa ni dobil ali pa se ni dovolj potrudil, da bi ga dobil. Solzavi Tennessee<\/i> z otro\u0161kim zbor\u010dkom. Generi\u010dni avtorski gospel I Came To Believe<\/i>. \u0160e ena generi\u010dna avtorska balada Call Your Mother<\/i>. Pa Rock And Roll Shoes<\/i> \u2013 ko bi Cash vzel vsaj tisto pesem Chucka Willisa in se ob njej spomnil svojih memphi\u0161kih korenin, a pesem je napisal Paul Kennerly, takrat producent (in simpatija) Emmylou Harris, ki se je tudi izgubljala v \u010dudno omlednih produkcijah. Dva dueta z June Carter Cash. In za piko na i \u0161e If I Told You Who It Was<\/i>, kjer se pojavi ameri\u0161ka \u00bbRegica\u00ab Minnie Pearl s svojim How-deeee. Pesem sta kot zabavljico (ali poklon?) napisala Bobby Braddock in Curly Putnam, eminentna countryjevska pisca, ki pa sta nekolikanj pretiravala. Tudi \u010de pesem vzamemo kot parodijo na \u010dudne kurnike (govorimo tudi o zakulisju) Grand Ole Opryja v petdesetih, nekako ne u\u017ege. Cash je bil pravzaprav (poleg Hanka Williamsa) eden prvih, ki je country glasbo povzdignil v umetnost in ji z o\u010di potegnil pla\u0161nice, nakar je sam nespretno za\u0161pilil ta krog z izbiro pesmi, kot so Who’s Gene Autry (1975)<\/i> in tale zgoraj omenjena. Z zaprtimi o\u010dmi br\u017e\u010das najdemo bolj\u0161e poklone countryjevskim legendam, \u017ee Kristoffersonova The Pilgrim <\/i><\/a>je ena taka pesem ali pa Are You Sure Hank Done It This Way<\/i> Waylona Jenningsa, ki je hkrati \u0161e odli\u010dna bodica Nashvillu.<\/span><\/p>\n

Naslovnica pri\u010dujo\u010de plo\u0161\u010de govori sama zase: kjer je v \u0161estdesetih stal nevaren Cash in v devetdesetih spet nevaren Cash, tokrat stoji utrujen in naveli\u010dan Cash.<\/span><\/p>\n

Dobra novica: na na\u0161ih policah zdaj najdete ponatise vseh Cashevih plo\u0161\u010d za Rubinovo zalo\u017ebo American – na vinilu!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Izgubljena plo\u0161\u010da” <\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":8638,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-8637","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8637","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8637"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8637\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8653,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8637\/revisions\/8653"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8638"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8637"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8637"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8637"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}