![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_1a-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\nVe\u010d kot sto let je \u017ee minilo, odkar je Edgar Rice Burroughs napisal prvi del zgodbe o Tarzanu. Davnega leta 1912 zagotovo ni slutil, da bo prav ta lik postal (in neko ostal) legendarni \u010dlovek in d\u017eungle, kralj \u017eivali, gospodar opic v \u010dlove\u0161ki podobi. Prvi film po tej literarni zgodbi je nastal zelo hitro \u2013 \u017ee leta 1918 so lahko gledalci in gledalke u\u017eivali v filmu Opi\u010dji Tarzan <\/i>(Tarzan of the Apes<\/i>, Scott Sidney, 1918), v glavnih vlogah pa sta bila Elmo Lincoln (Tarzan) in Enid Markey (Jane). Odve\u010d je pripomba, da je bil film brez originalne glasbe, prav enaka zasedba pa je bila \u0161e istega leta predstavljena v filmu Tarzanova romanca<\/i> (The Romance of Tarzan<\/i>, Wilfred Lucas, 1918). In tako se je za\u010delo popotovanje po filmskem platnu, za\u010dela se je dolga zgodba de\u010dka, ki postane mo\u017e divjine. Morda kot zanimivost: Wes Anderson, katerega najnovej\u0161i film Grand Budapest Hotel<\/i> (The Grand Budapest Hotel<\/i>, 2014) in je prejel leto\u0161njega srebrnega medveda na Berlinalu, je pravnuk E. R. Burroughsa, ‘o\u010deta’ Tarzana.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_0-451x600.jpg\")
<\/p>\n
<\/p>\n
Bolj kot ne po(ne)sre\u010dena verzija Tarzana izhaja iz leta 1981, gre za film Tarzan, opi\u010dji \u010dlovek<\/i> (Tarzan, the Ape Man<\/i>, John Derek, 1981), v katerem se je na lijanah gugala Bo Derek (kot Jane, vsekakor) in vzbujala domi\u0161ljijo tedanji mladini. Nepomemben je bil tako ob njej Miles O’Keeffe (Tarzan), ki se je izredno napenjal in ustvarjal vtis mi\u0161i\u010dnja\u0161kega opi\u010djaka. Glasbo je ustvaril Perry Botkin in z njo ve\u010d ali manj pri\u0161el ter od\u0161el iz filmskega sveta.<\/p>\n Delne omembe vreden je bil nato film Greystoke: legenda o Tarzanu, gospodarju opic<\/i> (Greystoke: The Legend of Tarzan, Lord of the Apes<\/i>, Hugh Hudson, 1984). Film je do\u017eivel kar tri nominacije za oskarja (stranska mo\u0161ka vloga \/Ralph Richardson\/, predelava scenarija \/Robert Towne in Michael Austin\/ ter maska \/Rick Baker in Paul Engelen\/), kot par pa sta v njem nastopila Christopher Lambert (Tarzan) in Andie MacDowell (Jane). Delno posre\u010deno glasbo je naredil John Scott.<\/p>\n Tukaj je \u0161e film Tarzan in izgubljeno mesto<\/i> (Tarzan and the Lost City<\/i>, Carl Schenkel, 1998), kjer pa je zasedba bolj majava \u2013 Casper Van Dien (Tarzan) in Jane March (Jane). Film je bil flop, tako za ekipo, kakor za kinematografe. Glasbo je prilo\u017eil Christophe Franke, sicer skladatelj dobrega formata (\u0161tudij kon\u010dal v Berlinu, pi\u0161e pa v Penderecki-Cage-Stockhausen stilu), a z nji ni uspel spraviti filma do kak\u0161nega posebej omembe vrednega naslova.<\/p>\n Newman je ustvaril in posnel glasbo za dana\u0161nji \u010das \u2013 \u010das, v katerem se dogaja ta nova filmska zgodba. Na odpravi globoko v afri\u0161ko d\u017eunglo v nesre\u010di helikopterja umreta John Greystoke in njegova \u017eena, ki sta tu raziskovala prizori\u0161\u010de padca skrivnostnega meteorita. Pre\u017eivi samo njun sinko J. J., ki sta mu bila nadela ljubkovalno ime Tarzan. V razbitinah ga odkrije skupina goril in ga vzame za svojega. Tarzan skoraj celo desetletje odra\u0161\u010da in se u\u010di krutih zakonov d\u017eungle, preden sre\u010da drugo \u010dlove\u0161ko bitje \u2013 pogumno in prelepo Jane. Med njima se vname ljubezen na prvi pogled, toda zadeve postanejo nevarne, ko William Clayton, ki je pri\u0161el v Afriko z Jane pod la\u017eno pretvezo, razkrije svoje prave namene. Tarzan mora seda uporabiti prav vse sposobnosti, da za\u0161\u010diti svoj dom in \u017eensko, ki jo ljubi. Partitura nas vodi prakti\u010dno po vsej zgodbi in ima 24 samostojnih delov.<\/p>\n Prvi del ima naslov Prologue<\/i> in je dejansko nekak\u0161na kratka glasbena uvertura v celotno dogodiv\u0161\u010dino. Prepoznamo lahko osnovni glasbeni \u017eanr, ki je med mo\u010dno dramatiko velikega filma in pripovedjo tipi\u010dno mladinsko naravnanih filmskih podob. Sledi del Family Fun<\/i>, kratka in simpati\u010dna glasbena dogodiv\u0161\u010dina, v kateri se Newman razigra in ponudi nekaj glasbene brezskrbnosti dru\u017eine mladega Tarzana. Posre\u010deni liki se celo na trenutke ujamejo z glasbo, kakor bi \u0161lo za mickeymousing<\/i>, priljubljeno tehniko glasbenega pisanja v studiih Walta Disneyja. Naslednja skladba ima naslov Kala and Kerchak<\/i>, ali na kratko \u2013 \u017eivalska zgodba, opi\u010dja pripoved. Rahla, na trenutke koprenasta orkestracija, ki pa preide v te\u017eje ritmi\u010dne figure in ponuja pogled na \u017eivalski svet tudi kot stanje pre\u017eivetja, narave, d\u017eungle. Temu sledi spoznanje Tarzan is Alive<\/i>, kratka glasbena prigoda, nekak\u0161no spoznanje, da lahko gredo stvari tudi v pravo smer. Tarzan torej pre\u017eivi, vendar je sam \u2013 a sredi divjine vsekakor ni osamljen. In tako se prebudi \u2013 Tarzan Wakes Up<\/i>. Lahko bi rekli, da za\u010dne kot de\u010dek odkrivati vse, kar bo kasneje kot mo\u017e potreboval. Glasba se spremeni v dobro so-kreatorko podobe in zgodbe, ponudi ritmi\u010dno trdnost in hkrati liri\u010dnost, se zazre v de\u010dka in mu ponudi zavetje. In ne manjka humorja, kar pa je prav danes \u017eal tako redko.<\/p>\n Skladatelj Newman se nato predstavi v delu Growing Up, torej v glasbenem odra\u0161\u010danju, v katerem izredno spominja na svojo partituro, ki jo je pred leti naredil za animacijo Ledena doba<\/i> (Ice Age<\/i>, Chris Wedge in Carlos Saldanha, 2001). Ne moremo prezreti tudi tonov, ki smo jih \u017ee sre\u010dali tudi v njegovi glasbeni pripovedi za film Anastazija<\/i> (Don Bluth in Gary Goldman, 1997), kjer je bil celo eden od nominirancev za oskarja za filmsko glasbo. Temu sledi Tarzan Climbs Tree<\/i>, smiselno glasbeno nadaljevanje prej\u0161njih treh stavkov, ki se izpoje in izpove v glasbi Tarzan Looks Beyond<\/i>, piki na i njegovega raziskovanja in odkrivanje prostora v neizmerni d\u017eungli. Newman se s svojimi glasbenimi elementi poda na pravo pustolov\u0161\u010dino, dramatur\u0161ko drzno in sunkovito pripoved, ki dobro skriva dele lirike in jo poka\u017ee le v dolo\u010denih trenutkih. Predvsem pa tedaj, ko to potrebuje slika. In kon\u010dno \u2013 Tarzan Helps Jane<\/i>. Njegova pomo\u010d je sicer razumljiva, a Newman za glasbeno oblikovanje uporabil klavir, glasbilo premi\u0161ljevanja in osamljenosti, glas harmonizacije srca in razuma. Glasba se spremeni v pravlji\u010dno spogledovanje, \u0161iroki godalni loki pa dajejo glasbeni frazi pravo noto, za katero tako ali tako vemo, kam vodi. Temu delu sledi Jane and Dad<\/i>, glasbena pripoved razmerja med Jane in njenim o\u010detom. \u010ce presko\u010dimo nekaj tipi\u010dnih komadov (Tarzan Fight, Jane Returns to the Camp, Blackmail<\/i>), potem je tukaj prva velika filmska tema: Tarzan and Jane<\/i>, ki se logi\u010dno nadaljuje v Tarzan and Jane in the Lake<\/i>. Dolgopotezna melodija se razsvetli v dobri, udarni orkestraciji, ob njej pa vsekakor ne manjka vokala, ki daje kompoziciji nekak\u0161en epski pridih. Jane in Tarzan se zavedata, da morata delovati skupaj, \u010de \u017eelita pre\u017eiveti vse nevarnosti, ki so okoli njiju. Predvsem nevarnosti ljudi, ne \u017eivali \u2013 da ne bo pomote.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_0a-600x436.jpg\")
<\/a>![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_0b-600x460.jpg\")
<\/a>Verjetno je odve\u010d omenjati veli\u010dastni za\u010detek serije filmov, ki so prinesli (edino) filmsko slavo ameri\u0161ko-nem\u0161kemu plavalcu z imenom Johnny Weissm\u00fcller. Za\u010detek\u00a0sodi v leto 1932 in v film Tarzan, opi\u010dji \u010dlovek <\/i>(Tarzan the Ape Man<\/i>, W. S. Van Dyke, 1932), ob Weissm\u00fcllerju pa je bila nadvse mlada in prelepa Maureen O’Sullivan (kot Jane). Tarzanov krik, tisti ‘aaaaaaaaaaa …<\/i>‘ na robu jodlanja, je ustvaril Weissm\u00fcller sam, posnel in oblikoval pa ga je tedanji prvi avdio mo\u017eak dru\u017ebe MGM, Douglas Shearer. Okoli tega sicer kro\u017eijo mnoge debate (naj bi filmski krik naredili umetno, kot kombinacijo raznih zvokov, med katerimi se omenjata slon in pozavna), vendar je igralka O’Sullivan vedno vztrajala, da je kri\u010dal Johnny sam in da je to bil dejansko njegov zvo\u010dni podpis v vseh filmih. Njegova osebna avdio znamka, bi lahko rekli. Glasbo je naredil George Richelavie, vendar\u00a0producenti in studio z njim niso hoteli podpisati avtorske pogodbe, pa so mu samo pla\u010dali za nekaj glasbenih to\u010dk in njegovega imena tako ni ne na najavni ne odjavni filmski \u0161pici. V filmu pa sli\u0161imo \u0161e uverturo Romeo in Julija (Peter Ili\u010d \u010cajkovski), izvajano v dramati\u010dno-romanti\u010dnem finalnem delu filma in na odjavni \u0161pici. No, pa\u010d.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_0d-465x600.jpg\")
<\/a>Nekoliko kasneje je nastal film Tarzan v nevarnosti<\/i> (Tarzan’s Peril<\/i>, Byron Haskin, 1951), v katerem sta se pokazala Lex Barker (Tarzan) in Virginija Huston (Jane). Barkerja poznamo predvsem po njegovi vlogi v filmih Winnetou<\/i>, kjer je upodobil Old Shatterhanda, skoraj dobro glasbo pa je tedaj naredil Michel Michelet.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_0c-600x375.jpg\")
<\/a>Ne smemo prezreti \u0161e produkcije Walta Disneyja, ki je dala kar nekaj tega materiala, opaznej\u0161i pa je vsekakor animirani film Tarzan<\/i> (Chris Buck in Kevin Lima, 1999), ki je prejel presti\u017enega oskarja in zlati globus za originalno glasbo in song (Phil Collins \u2013 pesem You’ll Be In My Heart<\/i>). Nekako takole pa se tudi zaklju\u010duje kratka filmska zgodovina tega lika, ki je sedaj ponovno o\u017eivel v animaciji z naslovom Tarzan<\/i> (Reinhard Klooss, 2014), za katero pa je partituro pripravil David Newman. Prav je, da mu prisluhnemo.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_2-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_3-600x254.jpg\")
<\/a>Dober glasbeni del je tudi Entrance to Cave<\/i>, razlita glasbena poanta, ki se vzpenja in pada v sekvencah kratkega, a smiselnega loka. Stroga ritmika je dovolj svarilna, da se lahko posvetimo pripovedi slike in opazujemo vsak koti\u010dek platna. Tudi Reunion<\/i> ima ta pridih, vendar se spogleduje bolj z mra\u010dnimi silami in po\u0161astnimi naklepi, kakor pa z melodi\u010dnostjo. In tragi\u010dni konec Kale \u2013 Kala Is Shot<\/i>. Skladbo je treba poslu\u0161ati in razumeti skupaj z naslednjim delom, to je Tarzan Mourns for Kala<\/i>, saj predstavljata nekak\u0161no dvojico, par \u017eivljenja in smrti, nekoga, ki odhaja in nekoga, ki ostaja. Tragika glasbe ni objokovanje, temve\u010d nekak\u0161en notranji patos, s katerim se pravzaprav Tarzan prvi\u010d sre\u010da. Izguba ne\u010desa, kar ga je uvedlo, celo vpeljalo v \u017eivljenje. Notranji vokal v glasbi izpolnjuje prisotno-odsotno zgodbo, polno spominov in mo\u010di. Nato pa Take Me to the Meteor<\/i>, glasba, ki vra\u010da Tarzana na njegov za\u010detek, na izvor sre\u010danja z d\u017eunglo in njenimi zakoni. Hitrost gibanja in napetost se izpopolnjujeta v trobilih, rasteta skupaj z odlo\u010ditvijo, kaj narediti. Logi\u010dno glasbeno nadaljevanje je v Detonation in 8 Minutes<\/i>, s katerim pa se pripravimo na neizbe\u017een konec. Glasbena dramaturgija se stopnjuje s pri\u010dakovanji v sami zgodbi, poanta vsega pa je o\u010ditno v ve\u010dni dilemi: v odlo\u010ditvi med pravim in napa\u010dnim korakom.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/03\/Tarzan_4-600x254.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"