{"id":8679,"date":"2014-04-01T12:47:05","date_gmt":"2014-04-01T10:47:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8679"},"modified":"2014-04-01T18:23:03","modified_gmt":"2014-04-01T16:23:03","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-8","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8679","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (8)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Stratos.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8680\" alt=\"Stratos\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Stratos.jpg\" width=\"222\" height=\"227\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Stratos.jpg 222w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Stratos-36x36.jpg 36w\" sizes=\"auto, (max-width: 222px) 100vw, 222px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-8681\" alt=\"fire of love\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love.jpg\" width=\"225\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love.jpg 225w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/fire-of-love-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 225px) 100vw, 225px\" \/><\/a><\/p>\n<p><b>Demetrio Stratos : <i>Cantare la voce<\/i><\/b> (Cramps, 1978)<\/p>\n<p>Glas-in\u0161trument. Glas, ki \u017eeli ube\u017eati tiraniji jezika, gospostvu kulturnih konvencij. Glas, ki je pripet na telo enega najbolj fascinantnih glasbenikov-pevcev moderne dobe. Demetrio Stratos je bil ve\u010d kot pevec. Efstratios Dimitriou se je rodil leta 1945 v Aleksandriji v pobo\u017eni gr\u0161ki dru\u017eini. V mladosti se je u\u010dil igranja klavirja in harmonike, zatem se je s star\u0161i za kraj\u0161i \u010das preselil v Nikozijo na Cipru in pri sedemnajstih pri\u0161el v Italijo, v Milano, kjer je vpisal \u0161tudij arhitekture in ga pustil. Igral je v zgodnjih italijanskih rokenrol ansamblih.<\/p>\n<p>Leta 1972 je v Milanu skupaj s kolegi ustanovil eno najbolj prodornih, inventivnih skupin progresivnega rocka, Area \u2013 International POPular Group. Z bendom Area je bil skupaj do leta 1978. Stratos je bil noro dober frontman in ognjevit klaviaturist v bendu, ki je zastopal odkrita politi\u010dna stali\u0161\u010da. Vznemirljivi Area so bili sopotniki nove italijanske politi\u010dne levice, glasbeno pa resni\u010dni rock v opoziciji, ki je spajal glasbo mediteranskega bazena in Orienta z rockom, jazzom, eksperimentom, elektrofonijo. Prva dva albuma Area pomenljivih naslovov, <i>Arbeit Macht Frei<\/i> (1973) in <i>Caution Radiation Area<\/i> (1974), sta klasiki sodobnega mednarodnega progresivnega rocka.<\/p>\n<p>Stratos je bil izjemen raziskovalec in obseden mislec glasu, prou\u010deval je glasovne tehnike vzhodnja\u0161kih in mediteranskih ljudstev. Njegovo eksperimentiranje z mo\u017enostmi glasu in oblikovanje izjemne glasovne tehnike sta ga pribli\u017eala sodobni eskperimentalni glasbi, italijanski in mednarodni. Redno je izvajal Cagev komad \u00bbSixty-Two Mesostics Re Merce Cunningham\u00ab za glas in mikrofon in z njim nastopal pred mladim ob\u010dinstvom. Med drugim ga je izvajal na festivalu proletarske mladine v Milanu pred 15.000 poslu\u0161alci. Izvajal je tudi skladbe drugih sodobnih skladateljev na uglednih mednarodnih festivalih.<\/p>\n<p>Njegov prvi album <i>Metrodora<\/i> (za milansko zalo\u017ebo nove muzike Cramps iz leta 1976) je pojem oblikovanja novega polja glasovnosti. Metrodora je bila slovita bizantinska zdravilka v 6. stoletju na\u0161ega \u0161tetja. Na primer, Diamanda Galas, leta 2005 prejemnica nagrade sklada Demetria Stratosa za glasbeni eksperiment, mi je v intervjuju izdala, da je bil Stratos v za\u010detku njene glasbene poti ena\u00a0 najve\u010djih inspiracij, pravi svetilnik brezkompromisnosti.<\/p>\n<p>Njegov drugi album <i>Cantare la voce<\/i> (1978) je izjemen dokument komadov-glasovnih \u0161tudij, izdelanih vokalnih tehnik, difonije z grlenim petjem, diplofonije, dvotonskega petja. V teh letih je intenzivno sodeloval s padovskim in\u0161titutom za fonetiko in raziskovalci \u010dlove\u0161kega vokalnega aparata. Osupljivo dejstvo je, da so njegovi glasovni parcialni toni \u2013 podobni zvenu pi\u0161\u010dali \u2013 dosegli predirnih &#8220;ne\u010dlove\u0161kih&#8221; 7000 herzov.<\/p>\n<p>Stratos je umrl zaradi levkemije leta 1979, star komaj 34 let. Z bendom Area so ga sre\u010dne\u017ei videli na legendarnem koncertu na Titovem trgu v Kopru maja 1978 (skupaj z Buldo\u017eerji in Pankrti).<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/fR5HMahcLhA?list=PL2AE34AD803129B32\" height=\"315\" width=\"560\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>The Gun Club: <i>Fire of Love<\/i><\/b> (Ruby Records, 1981)<\/p>\n<p>Smo v Kaliforniji, v delavski \u010detrti vzhodnega Los Angelesa. \u00bbSlab Indijanec\u00ab Jeffrey Lee Pierce in njegova banda razdajajo punk z bluesovskimi emocijami. Pierce, nekdanji lokalni \u0161ef fan kluba Blondie, je bend ustanovil s sovrstniki, ki so se klatili po losangele\u0161kih gara\u017enih punk klubih. Med njimi je bil tudi kitarist Brian Tristan alias Kid Kongo, rudimentaren kitarist prodornega tona, ki je tik pred snemanjem prvega abuma postal \u010dlan The Cramps (ti so se iz New Yorka preselili v LA), se pozneje vrnil v bend, hkrati pa je na za\u010detku osemdesetih za\u010del igrati tudi z The Bad Seeds in Nickom Cavom. Vez The Gun Club z The Cramps je bila stalna. Pierce je rad ponosno povedal, da je njegova mama, Mehi\u010danka indijanskega rodu, skrbela in kuhala za Luxa, Poison Ivy in dru\u0161\u010dino.<\/p>\n<p>The Gun Club so bili posebne\u017ei, deca eskplozivnega punka, ki \u010drpa iz bluesovskega ob\u010dutenja, rockabillyja \u00a0in bogatega izrazja ameri\u0161kega Juga. Na prelomu v osemdeseta leta so bili nekak\u0161en anahroni retro-blues-punk bend s svojsko teatrali\u010dno energijo in pojavnostjo na odru. V zvoku starinsko prvinski, v tempu eksplozivni in aktualni. Jeffrey Lee Pierce je pisal noro lepe osebne pesmi, v\u010dasih naivno direktne, drugi\u010d bogato prispodobne. Pel jih je z visokim kri\u010davim, zrnatim glasom, ki se je raztegnil v falzet, enim tistih sr\u010dnih glasov, ki se te dotakne takoj ali nikoli. Od\u00a0 mladosti ga je privla\u010dila \u010drnska kultura Amerik, najprej reggae (bil je velik obo\u017eevalec Boba Marleyja), soul, blues, novi jazz, miti in realnosti izob\u010denstva. The Gun Club so bili obli\u010dje Piercovega razo\u010daranja nad \u017eanrsko ozkostjo in utirjenostjo punka konec sedemdesetih let, ki ga je hotel prece\u010di.<\/p>\n<p>Prvenec benda <i>Fire of Love<\/i> iz leta 1981 v marsi\u010dem ostaja najbolj iskren in kompleten album The Gun Club, \u010deprav so vsi naslednji na turbulentni poti benda, ki je je ves \u010das razpadal in se sestavljal ob Piercovih neprestanih te\u017eavah z alkoholom in mamili, vedno dali kaj posebnega, kak\u0161en komad, ki je mo\u010dno oplazil srce. \u010ce bi izbiral med naslednjimi albumi The Gun Club, bi se po omahovanju odlo\u010dil za konceptualnega <i>The Las Vegas Story<\/i> (1984) in <i>Mother Juno <\/i>(1987), kjer se sli\u0161i Piercovo \u010drpanje iz soula. Slednji je bil komercialno najuspe\u0161nej\u0161i album benda. Tedaj so The Gun Club nastopali skupaj z Nickom Cavom &amp; The Bad Seeds in Sonic Youth. (Majhna ekipa iz Ljubljane in Radia \u0160tudent je vse tri bende na vrhuncu videla skupaj pomladi na nekem enodnevnem pop festivalu pomladi 1989 v \u0161portni dvorani v D\u00fcsseldorfu. Vsi trije po vrsti so bili odli\u010dni, vsak je imel za seboj mo\u010dan album, <em>Mother Juno<\/em>, <em>Tender Prey<\/em>, <em>Daydream Nation<\/em>.) Pierce je na koncertih zmerom rad igral komade z vseh albumov. Trdo jedro fenov The Gun Club, ki je bilo majhno, a predano, je to zmerom cenilo in bend nagradilo. The Gun Club so bili vselej najbolj\u0161i v manj\u0161ih klubih in dvoranah, v katere je \u0161lo do 1000 ljudi.<\/p>\n<p><i>Fire of Love<\/i> so leta 1981 posneli: Jeffrey Lee Pierce (glas, pesmi, slide kitara), Ward Dotson (kitara, slide kitara), Rob Ritter (bas) in Terry Graham (bobni). Na albumu so komadi, ki so leta tvorili \u017eelezni repertoar benda, \u00bbSex Beat\u00ab, \u00bbFor The Love of Ivy\u00ab, \u00bbGhost on the Highway\u00ab, \u00bbPromise Me\u00ab. Med njimi sta tudi ognjeviti priredbi \u00bbPreaching the Blues\u00ab Roberta Johnsona in \u00bbCool Drink of Water\u00ab Tommyja Johnsona, pesmi dveh bluesmanov iz Delte Mississippija, ki sta po bluesovski mitologiji prodala du\u0161i zlodeju.<\/p>\n<p>The Gun Club so nastopili v Ljubljani na festivalu Druga godba leta 1991, nekaj let pozneje,\u00a0 novembra 1994, pa je Pierce nastopil kot bluesman\u00a0 Ramblin Jeffrey Lee v Mladinskem gledali\u0161\u010du. Jeffrey Lee Pierce ni zdr\u017eal, v ve\u010dna lovi\u0161\u010da je od\u0161el povsem osamljen leta 1996. Divje lep komad za popotnico in njegov <i>tour de force<\/i> zadnjih let z bendom je bil \u00bbGo Tell The Mountain\u00ab.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"\/\/www.youtube.com\/embed\/E4qbwLEkD_g\" height=\"315\" width=\"420\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Robni albumi, osmi\u010d. Demetrio Stratos : Cantare la voce in The Gun Club : Fire of Love.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":8680,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[110],"tags":[],"class_list":["post-8679","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-robni-albumi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8679"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8679\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8690,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8679\/revisions\/8690"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}