![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Noe_5-600x225.jpg\")
<\/a><\/p>\nPrazgodbe so vedno pomembne. Pripovedujejo o tem, kako je \u010dlovek gledal na svet okoli sebe, kako si ga je razlagal in kako ga je pripovedoval in kako ga je naposled posredoval novim rodovom dalje. Prazgodbe, pramiti, pravljice \u2013 vse to je del \u010dlovekove zgodovine, prav tako, kakor zapisi v piramidah, poslikave jam in najdeni predmeti izpred milijonov let. Prav tako, kakor okostja dinozavrov.<\/p>\n
Zgodba o hudobnosti ljudi je stara kot svet, bi lahko rekli. In marsikatere religije pripovedujejo na\u010dine, kako se je svet neko\u010d o\u010distil vsega tega (ali pa se je o\u010distil vsaj delno) in kako je potem pravi\u010dno in izbrano ljudstvo nadaljevalo svoj razplod. Tako je bil tudi Noe (hebrejsko Noah, <\/i>arabsko Nuh<\/i>) svetopisemski o\u010dak, ki ga pa\u010d najpogosteje povezujemo z vesoljnim potopom, poplavo vseh poplav, ki bi jo naj do\u017eivel svet pred \u010dasom. O njem znajo pisati in kaj povedati tako v kr\u0161\u010danstvu in islamu, kakor tudi v judovstvu. O njem se pi\u0161e v Prvi Mojzesovi knjigi<\/i> (1Mz 5-6) kot o sinu Lameha in pripadniku desetega rodu po Adamu in Evi. Noe bi naj imel tri sinove z imeni Sem, Jafet in Ham. Vsi vemo, da bi naj zgradil barko (v mnogih jezikih ji pravijo Arka<\/i>), vanjo vkrcal svojo dru\u017eino in po sedem \u017eivali vsake vrste (bolj natan\u010dno: kar se plazi in gre) in jih tako re\u0161il pred velikim potopom. \u0160tirideset dni je bil svet popravljen, saj je voda pokriva vso zemljo in je bilo konec vsega, kar je bilo na kopnem. \u0160e ena zanimivost mimo filma \u2013 Noe bi se naj, ko je bilo vsega konec, ustalil, zasadil vinograd, pridelal mnogo vina in se ga nekega dne napil kot \u017eolna. Tako nemarno pijan je napol nag zaspal v svojem \u0161otoru, pa je njegovo golo rit in vse ostalo videl sin Ham \u2013 in ojoj, s tem (tako imenovanim Hamovim grehom<\/i>) se je za\u010delo svetopisemsko prekletstvo njegovih potomcev, ki traja \u0161e danes. \u010ceprav reve\u017e ni bil prav ni\u010d kriv. Judje se imajo za Semove potomce in se imenujejo zato Semiti, \u010de vedno pa imajo Hamove potomce (Hamite, torej Arabce) za bistveno manj vredne. Ni\u010d ali pa prav malo vemo o potomcih Jafeta. Toda: pijani Noe pri tem ne velja za krivega, \u010deprav se ga je sam in po svoji volji nacedil \u2013 biblija mu ne o\u010dita nikakr\u0161ne krivde. Islamsko izro\u010dilo tega neljubega dogodka raje sploh ne navaja, prav tako pa tam ni niti sledu o prekletstvu Hamitov. Noe bi naj umrl v starosti 950 let, saj je bil ob potopu \u017ee 600 let star, potem pa jih je \u017eivel \u0161e 350. Generacije po vesoljnem potopu pa vsekakor niso bile ve\u010d tako obdarjene, verjetno za vsak primer \u2013 saj bi druga\u010de bil potreben dokaj hitro ponovni potop sveta. Toliko o tem \u2013 poglejmo raje, kaj ima povedati film.<\/p>\n
Darren Aronofsky, re\u017eiser osupljivih \u010dustvenih in vizualnih mojstrovin, med katerimi so \u010crni labod<\/i> (Black Swan<\/i>, 2010), Pi<\/i> (1998) in Rekviem za sanje<\/i> (Requiem for a Dream<\/i>, 2000), predstavlja filmsko adaptacijo bibli\u010dne zgodbe o apokalipti\u010dnem vesoljnem potopu. Samotarski Noe (Russell Crowe) do\u017eivi vizijo konca sveta, zato se odlo\u010di s svojo dru\u017eino zgraditi velikansko ladjo, kamor se bodo med uni\u010denjem sveta lahko zatekli skupaj z \u017eivalmi. Njegovo po\u010detje opazi izprijeni lokalni poglavar Tubal (Ray Winstone), ki se \u017eeli polastiti Noetove barke, toda bo\u017eji izbranec ima na svoji strani nepri\u010dakovane sile pravi\u010dnosti in bo\u017ejega srda. V filmu sre\u010damo \u0161e druge bibli\u010dne junake, med katerimi so Metuzalem (Antony Hopkins), sinovi Ham (Loga Lerman), Sem (Douglas Booth) in Jafet (Leo McHugh Carroll), potem je tukaj \u0161e sirota Ila (Emma Watson), o kateri sicer biblija nima \u010desa povedati, enako je izmi\u0161ljeno ime Noetove \u017eene Nameh (Jennifer Connelly), prav tako pa so \u017eene teh velikih mo\u017eakov \u010diste anonimke, kar je tipi\u010dno za kr\u0161\u010dansko odmikanje \u017eenske iz vsakdana, zgodovine in sploh sveta. \u017denskam je (bila) namenjena samo poslu\u0161nost, rojevanje otrok in skrb za hrano, kar velja v mnogih skrajno tradicionalnih in patriarhalno postavljenih dru\u017einah \u0161e danes. Glasbo za film pa je naredil skladatelj preizku\u0161enega tandema, torej Clint Mansell.<\/p>\n
Partituro za\u010dne s skladbo At The Beginning, There Was Nothing<\/i>. Na za\u010detku morda res ni bilo ni\u010desar, a o tem bi se lahko razpravljalo \u2013 glasba pa je o\u010ditno bila in Mansell nam jo je napisal. Partitura je temna pripoved o temnih \u010dasih, o pri\u010dakovanju in sestavljanju sveta v nekaj, kar je pa\u010d sedaj postalo. Sledi The World Was Filles With Violence<\/i>, glasba resnice dana\u0161njega vsakdana, bi lahko rekli. Res je, da se Mansell ozira na bibli\u010dno izro\u010dilo, toda v glasbi, in sicer v vsebini sveta, ne moremo odkriti za tem naslovom ni\u010desar novega. Svet je bil in je svet pokolov, sovra\u0161tva, umorov, vojn in objokovanja. Pa\u010d. Nadaljuje se delom The End Of All Flech is Before Me<\/i>, torej bibli\u010dno izhodi\u0161\u010dno idejo, v kateri je odli\u010dno predstavljen violon\u010delo-solo in ji tako reko\u010d kraljuje. Spevnosti, podobna napevu iz daljave, se prekrije z ostrej\u0161imi harmonijami, ob tem pa Moog obarva glasbeno ozadje v \u017ealobno fresko prihajajo\u010dega zatona sveta. In kon\u010dno \u2013 Sweet Savour<\/i>. Sladek okus po re\u0161itvi, po mo\u017enosti novega sveta, kakr\u0161en je bil obljubljen, a je o\u010ditno \u017ee pri Adamu nekaj spodletelo. Le kaj? Kr\u0161\u010dansko sveto pismo ima za to spodletelost takoj priro\u010dno razlago: kriva je bila \u017eenska, torej Eva, ki je hotel ve\u010d, kakor ji je bilo ponujeno, \u010deprav je dobila vse. Mar bi bog bil moder in ostal samo pri enem \u010dloveku, pa bi bila na svetu red in mir, a ne? In tako se tudi ta okus spremeni v grenko glasbeno preizku\u0161njo.<\/p>\n Mansell nadaljuje svojo pripoved in zapi\u0161e del z naslovom The Fallen Ones<\/i>. Lahko bi rekli, da je to glasba o odpadnikih, o onih, od katerih je bog odvrnil sicer svoj milosten (?) pogled in jih pre\u010drtal s seznama tistih, ki so vredni \u017eiveti na njegovi zemlji. Komponist nam ponudi premi\u0161ljujo\u010do glasbo, s po\u010dasnim utripom spremljajo\u010de se tema\u010dne pripovedi osamljenih tonov, ki se vsake toliko ujamejo v harmonijo sfer. Sledi For Seasons, And For Days, And Years<\/i>, pripoved o dolgotrajnem premi\u0161ljevanju ve\u010d sto let starega Noeta, ki mora spregovoriti o svojem videnju potopa, o mo\u017enosti za re\u0161itev in o tem, kako je bo\u017eja jeza pa\u010d neustavljiva. Glasba se postavi v koprenaste zvoke sanj, iz katerih tke niti prividov in halucinacij, ki bodo odre\u0161ile pe\u0161\u010dico dobrih. Pulz, ki se izvije iz nje v drugem delu, je nasilen, vendar obetaven. Pomaga poganjati blodnjo naprej, filmska podoba pa pri tem ne skopari s svojo sivo modrino in trpkostjo. Potem pa \u2013 Make Thee An Ark<\/i>! Kon\u010dno prava beseda na pravem mestu. Dana\u0161nja arheolo\u0161ka mitologija sicer trdi, da so ladjo \u017ee na\u0161li, \u0161e ve\u010d: na\u0161li so jo na razli\u010dnih krajih in na\u0161li so ve\u010d ladij. Kar je pravzaprav zgodovinsko-bibli\u010dni paradoks, vendar s strani pameti niti ne toliko neverjetno. Zakaj pa bi naj samo Noe znal graditi ladjo, a? Torej \u2013 pri\u0161lo je povelje z oblakov, da naj zgradi ladjo in tako re\u0161i one, ki so predvideni za to, da se jih re\u0161i. In tako se je bilo (baje) zgodilo.<\/p>\n Delo je bilo dolgotrajno in naporno, polno tegob in sku\u0161njav, te\u017eav s sosedi in ostalo \u010dlove\u0161ko svojatjo, vendar je, o\u010ditno, na koncu le uspelo. In na ladjo je pri\u0161lo vse, kar je lezlo in \u0161lo, Every Creeping Thing That Creeps<\/i>, zapi\u0161e Mansell. Nara\u0161\u010dajo\u010da glasbena motivika se prepleta sama s seboj in skupaj s filmsko sliko resni\u010dno ustvarja megalomanski u\u010dinek gne\u010de, mo\u010di mno\u017ei\u010dnosti. Vendar \u2013 kako spraviti vse na palubo? Odgovor je pravzaprav na dlani: te\u017eko. Sledi neizbe\u017ena volja, srd, bo\u017eja jeza, de\u017e in apokalipsa, ki jo komponist izre\u010de v delu z naslovom I Will Destroy Them<\/i>, s tem pa seveda podpi\u0161e zavezo z dobrim bogom, ki medtem v mukah in strahu pokon\u010da ostale odve\u010dne podatke tega planeta. Ampak od tedaj je minilo \u017ee resni\u010dno mnogo let, pa bi bil morda sedaj potreben nov dogovor ali pa vsaj kak\u0161na dodatna alineja k tej zavezi, k tej sodobni pogodbi, da se stvari spet postavijo tja, kjer so neko\u010d \u017ee bile. Vse to se pod\u010drta \u0161e v skladbi Flesh Of My Flesh<\/i>, ki pri\u010dne tako, kot bi se ugla\u0161eval orkester. Iz trpke kakofonije izraste oto\u017ena melodija, misel na edinost \u010dloveka z bo\u017ejo podobo, boga s \u010dlove\u0161ko naravo. Toda to je \u017ee blasfemija in s tak\u0161nimi stvarmi se morda tudi danes ni za \u0161aliti. Nikoli se ne ve, kdo vam bere za hrbtom.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Noe_2-600x337.jpg\")
<\/a>Skladatelj Clint Mansell (1963), znan predvsem po svoji odli\u010dni partituri za film Rekviem za sanje<\/i>, se je ponovno obrnil na kvartet Kronos in skupaj z njimi naredil kar zajetni glasbeni opus za film o Noetu. Svojo glasbeno pot z Aronofskym je za\u010del pri filmu Pi<\/i>, vendar lahko re\u010demo, da manj uspe\u0161no. Tudi v lanskoletnem filmu Stoker<\/i> (Chan-wook Park, 2013) glasbeno ni ravno blestel, kljub obetavni igralski zasedbi (Mia Wasikowska, Nicole Kidman, David Alford in Matthew Goode). Tokratni izziv je bil bibli\u010dna pripoved, pomaknjena v \u010das nekam dale\u010d za obzorje duha, kar je zanj pomenilo vsekakor nov glasbeni pogled na platno. Bibli\u010dnih filmov in spektakelske glasbe je v zgodovini filmskih partitur na tone, ene so bolj\u0161e, druge pa pri\u010dakovano bombasti\u010dne \u2013 vsem pa je skupno kar nekaj potez, ki jih pa\u010d ne gre prezreti, ko oblikuje glasba za tak\u0161ne mno\u017ei\u010dne filmske podobe. Tako o\u010ditno tudi Mansell ni u\u0161el nekaterim stereotipnim posplo\u0161itvam in o\u010ditnim znanim prijemom. Orkestracijo so mu naredili Matt Dunkley, Tony Blondal, Richard Bronskill in Stephen Coleman, orkestru in zboru je dirigirala Sandra Park, solo violon\u010delo je igrala Vanessa Freenairn-Smith, kitaro Mike Fonte in Mark Stewart, klavir, melotron, bas kitaro in Moog sintesajzer pa Clint Mansell sam. Vsaj nekaj.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Noe_4-600x337.jpg\")
<\/a>The Wickedness Of Man<\/i>, velika \u0161ibkost \u010dlove\u0161tva je pa\u010d nekaj, kar je vgrajeno v nas, kar ni od dobrega duha, temve\u010d je tam zato, da smo lahko vsake toliko od dobrega boga tepeni. Skladatelj uporabi zvoke \u010dinel, ki delujejo bolj kot verige, kot stra\u0161no ro\u017eljanje s peklenskimi pripomo\u010dki, katere sicer nekateri uporabljajo tudi v druge namene. Celo cerkvena inkvizicija se je izkazala kot zelo u\u010dinkovita, ko je za\u017eigala, raz\u010detverjala, utapljala, v vrelo olje namakala, lomila kosti in iz ko\u017ee dajala dekleta, \u017eenske in ostale pametne ljudi \u0161e ne tako dale\u010d nazaj. Ampak o tem \u017eal Noe ni vedel ni\u010desar, saj je prej umrl. Tako je ta del glasbe nekak\u0161na predhodna \u017ealostinka za In Sorrow Thou Shalt Bring Fprth Children<\/i>. V \u017ealosti rojeni otroci, dobra bo\u017eja popotnica kasnej\u0161im rodovom, ni kaj. A se je sploh spla\u010dalo pre\u017eiveti potop, \u010de pa je potem bog milostno prevzel poveljevanje in nadzor nad vsem \u2013 \u010dlove\u0161tvo pa bi mu naj bilo \u0161e celo hvale\u017eno za to. Glasbeno objokovanje sledi v delu Your Eyes Shall Be Opened, And Ye shall Be As Gods<\/i> \u2013 tvoje o\u010di naj bodo odprte, vi pa boste kot bogovi. Zakaj ta glasba ni radostna? Tukaj lahko damo prav skladatelju, da jo je naredil zadr\u017eano in ne-veselo, saj vpra\u0161anje \u010dlove\u0161ko-bo\u017eanskega o\u010ditno ni tisto, kar bi lahko prina\u0161alo sre\u010do. The Flood Waters Were Upon The World<\/i>, svet je postal eno veliko morje, glasba pa morriconejevsko apokalipti\u010dna, vendar mirno zadr\u017eana in mra\u010dna, tegobna ter pusta. Sicer z nara\u0161\u010dajo\u010do dinamiko na koncu, vendar kot poravnana gladina. In dalje: By Man Shall His Blood Be Shed<\/i>, od \u010dloveka prelita kri naj bo zaveza za vse \u010dase. Kopno je samo iluzija, o\u010ditna metafora za nekaj, kar ima \u0161ele priti. Pobijanje je, kakor je rekel Jacques Le Goff, samo ena od zabav in na\u010dinov pre\u017eivljanja prostega \u010dasa. O\u010ditno tako za boga, kakor za \u010dloveka. Evo, pa imamo podobnost, ki je nismo hoteli. Sledi The Judgement of Man<\/i>. Sodba. O tem verjetno ni treba posebej razglabljati \u2013 Mansell jo sli\u0161i kot mogo\u010dno padajo\u010do malo terco, kot udarce in mrakobno glasbeno tvarino. Verjetno bo dr\u017ealo, bomo videli in sli\u0161ali, \u010de sploh bomo.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Noe_1-600x361.jpeg\")
<\/a><\/p>\n