{"id":871,"date":"2010-08-13T11:23:33","date_gmt":"2010-08-13T09:23:33","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=871"},"modified":"2013-02-12T11:11:24","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:24","slug":"the-pop-group","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=871","title":{"rendered":"The Pop Group"},"content":{"rendered":"

Tega se prakti\u010dno nih\u010de ni nadejal. Vra\u010danje in recikliranje rockovske preteklosti je resda uveljavljena praksa zadnjih 20 in ve\u010d let, ampak nekatera dejstva in izjave so prepre\u010devala \u017ee samo misel, da bi se lahko vrnila \u0161e ena od izvirnih angle\u0161kih t. i. postpunk skupin s konca sedemdesetih. Zgodilo se je natanko to; po ve\u010dkrat o\u017eivljenih Wire<\/em> in Gang<\/em> Of<\/em> Four<\/em>, po The<\/em> Raincoats<\/em> in The<\/em> Slits<\/em>, po Public<\/em> Image<\/em> Ltd<\/em>, se na koncertne odre in v snemalni studio vra\u010dajo \u0161e bristolski The<\/em> Pop<\/em> Group<\/em>.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Melody Maker, 21.10.78<\/figcaption><\/figure>\n

Mark<\/em> Stewart<\/em>, prvi glas zasedbe, je bil tisti sporni \u010dlen, zaradi katerega se ponovna aktivnost The<\/em> Pop<\/em> Group<\/em> ni zdela mogo\u010da. Vsa leta je zavra\u010dal \u017ee vpra\u0161anja v zvezi z njimi, po svojih mo\u010deh je prepre\u010deval ponatis starih plo\u0161\u010d, z ostalimi \u010dlani skupine prakti\u010dno ni imel stikov. Bil je in je \u0161e vedno zagovornik skrajnih na\u010del, tako v smislu dejavnosti v okviru popularnoglasbenega posla kot pri izra\u017eanju politi\u010dnih stali\u0161\u010d. Pri The Pop Group je bil politi\u010dni anga\u017ema tesno povezan z osebnim prepri\u010danjem \u010dlanov skupine, \u017ee samo ime pa jasno izra\u017ea njihovo ironi\u010dno dr\u017eo. Vedeti je treba, da so The Pop Group nastali v burnih punkovskih \u010dasih in to na obrobju dogajanja, nekako odrinjeni, a zato poudarjeno samosvoji. Izven glavnega toka. \u010ce so jih novinarji spra\u0161evali o \u017eanrskem okvirju njihove glasbe, so odgovorili: \u00bbIgramo glasbo The Pop Group. \u010ce nas bo kdo sku\u0161al posnemati, bo tudi ta igral glasbo The Pop Group.\u00ab<\/p>\n

Trdili so tudi, da so odra\u0161\u010dali brez angle\u0161kih vzorov. Morda This Heat<\/em>, potem je bilo potrebno vsaj za pribli\u017ene koordinate njihovega po\u010detja pogledati drugam. Morda k \u00bbuvo\u017eenim\u00ab The Birthday Party<\/em>, Pere Ubu<\/em>, Red Krayola<\/em>, Contortions<\/em> ali med dub reggae eksperimentatorje in svobodne jazzovske godbe. V Bristolu so raje kot na koncerte modnih londonskih skupin hodili v klube, kjer so vrteli stari soul in funk. In predvsem na dolgo razpravljali o politiki, filozofiji in o anga\u017emaju nasploh. Glasbeno so bili samouki, le Gareth Sager je prinesel nekaj znanja igranja klavirja. Ostali so si razdelili instrumente brez predhodnega znanja in izku\u0161enj. Trdili so celo, da so \u017eeleli igrati le belski funk, a zaradi neznanja je vse skupaj sli\u0161ati avantgardno. Vendarle, podobno kot ostale skupine tistega \u010dasa, so The Pop Group hitro napredovali. Ne le v glasbenem smislu, tudi sicer so bili izjemno na\u010ditani in sploh razgledani. Mark Stewart je pri \u0161estnajstih \u017ee pisal besedilo na podlagi Friedricha Nietzscheja<\/em> in starogr\u0161kih mitov, kar je znal prenesti v \u00bbtukaj in zdaj\u00ab.<\/p>\n

Z dana\u0161nje pozicije nenavadno, ampak The Pop Group so ravno zaradi skrajne glasbe in politi\u010dnih prepri\u010danj hitro postali velika stvar. V letu 1978 so predstavljali nadaljevanje izvornih na\u010del punkovske etike, potem, ko so se glavni protagonisti \u017ee prodali. \u0160e preden so objavili prvi singel, je portret skupine natisnil vodilni angle\u0161ki glasbeni tednik NME. In na njihove koncerte je samo v Bristolu pri\u0161lo 400 ljudi, \u010deprav je skupina sama lepila letake po mestu.<\/p>\n

The Pop Group so dali v precep vse vidike delovanja rockovske skupine. Vse so na novo preizpra\u0161ali in se obenem oprli na \u0161tevilna prevratni\u0161ka gibanja preteklega stoletja. \u0160e kot najstnikom je bilo znano gibanje situacionistov, poigravali so se z idejo, da bi se imenovali \u00bbBeatniks for tomorrow\u00ab, navdu\u0161evali so se nad gledali\u0161\u010dem absurda, ni jim bilo neznano gibanje dada in skupina Fluxus<\/em>, glasba je bila torej le priro\u010den medij za prenos prevratni\u0161kih idej. Glede na to, da je bil Bristol \u017ee od 18. stoletja glavno pristani\u0161\u010de, vstopna to\u010dka za \u010drnsko delovno silo v Anglijo, je bil dele\u017e \u010drnskega prebivalstva sorazmerno visok. In mladi \u010dlani The Pop Group so najraje zahajali prav v \u010drnske klube, poslu\u0161ali reggae in funk plo\u0161\u010de, se obla\u010dili v slogu 50-ih let. Punkovska eksplozija jim je le odprla mo\u017enosti. Dala vzpodbudo, da so \u0161e sami vzeli instrumente v roke.<\/p>\n

Razcvet glasbenega dogajanja konec sedemdesetih let v Angliji je omogo\u010dil objavo plo\u0161\u010d tudi obskurnim, mladim izvajalcem, ki so se mno\u017eili vzporedno s pojavitvijo neodvisnih zalo\u017eb in fanzinov. The Pop Group so v manj kot letu dni obstoja \u017ee dr\u017eali v rokah snemalno pogodbo z novo zalo\u017ebo Radar<\/em>, podru\u017enico velike Warner<\/em> Bros<\/em>. Iz New Yorka je priletel sam John<\/em> Cale<\/em>, kandidat za producenta prve plo\u0161\u010de. Niso se ujeli. Zato pa so se ujeli z reggae producentom Dennisom<\/em> Bovellom<\/em>, ker je sodeloval z reggae poetom Lintonom<\/em> Kwesijem<\/em> Johnsonom<\/em>, zaradi ostrega politi\u010dnega prepri\u010danja velikim vzornikom The Pop Group.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Na prvem singlu je bila pesem She Is Beyond Good And Evil<\/em>, svobodna izpeljava Nietzschejeve kritike stare filozofije in slepe vere Onstran<\/em> dobrega<\/em> in<\/em> zla<\/em>, vpeta v kaoti\u010dni funk ritem. Na hrbtni strani vinilnega singla je bil vtisnjen eksperiment z naslovom 3.38<\/em> (trajanje skladbe), ki ga je Dennis Bovell zaradi pomanjkanja studijskega \u010dasa in denarja ustvaril kar iz nazaj predvajane naslovne pesmi, Bruce<\/em> Smith<\/em> pa je na to psihedeli\u010dno zme\u0161njavo dodal novo ritmi\u010dno vajo. \u017de ta singel je nakazal osnovo albuma Y<\/em>, ki \u0161e danes ostaja eden temeljnih albumov tistega \u010dasa in dogajanja. Na eni strani imamo dokaj kompaktne pesmi s poudarjenimi funk kitarami, po drugi strani so The Pop Group radi zapadli v eksperiment, ki je mejil na razpad forme. \u0160e posebej, ko je vmes posegel Mark Stewart z zna\u010dilnimi kriki, ki so prehajali s strani in ozadja v ospredje. Mestoma se je izgubil v hrupu, drugje je preglasil vse ostale. Ti postopki so bili v funkciji poudarjanja \u010dustvene prizadetosti in anga\u017emaja, kar je The Pop Group pomembno lo\u010devalo od ve\u010dine ostalih t. i. postpunkovskih skupin na Otoku. Medtem ko so Gang Of Four<\/em>, Public Image Ltd<\/em> in Joy Division<\/em> operirali z mehani\u010dnim ritmom in odtujenim petjem, so The Pop Group mrcvarili formo in jo v naslednjem trenutku spet sestavljali. Na delu je bila taktika \u0161oka, ki je bila usmerjena v vse pomembnej\u0161e topike takratne Anglije. The Pop Group so se tudi konkretno anga\u017eirali, igrali so prakti\u010dno na vseh shodih proti seksizmu, fa\u0161izmu, atomski oboro\u017eitvi, vojni \u2026 Ko so ugotovili, da je zalo\u017eba Warner Bros. posredno vpletena v trgovino z oro\u017ejem, so nemudoma prekinili pogodbo in \u0161li na svoje.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Po odli\u010dnih odzivih na album Y so lahko ogrevali nastope Patti<\/em> Smith<\/em> in Elvisa<\/em> Costella<\/em> po Angliji. Pomembnej\u0161e pa je bilo sre\u010danje z dekli\u0161ko novovalovsko zasedbo The<\/em> Slits<\/em>. Obojestransko navdu\u0161enje nad punky-reggae glasbo jih je peljalo na skupno turnejo in skupni singel. Nekateri so se zbli\u017eali tudi zasebno, Bruce Smith pa je na skupni turneji igral bobne pri obeh skupinah. Dennis Bovell je produciral tudi prvi album The Slits, Cut<\/em>.<\/p>\n

Na prelomu sedemdesetih v osemdeseta so se stvari odvijale nenavadno hitro. Nekateri trdijo, da je bil samomor Iana<\/em> Curtisa<\/em> iz Joy Division znak, da se je treba ustaviti, da so \u0161li predale\u010d. V letu dni se je spremenil okus in vrednostni sistem. Tisti, ki so se znali in \u017eeleli obrniti v smer synth-popa in plesnih trendov, so pre\u017eiveli. Tisti, ki so vztrajali na pozicijah stalne preobrazbe in anga\u017emaja, so padli v nemilost kritike in se raz\u0161li.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Prvi singel po odhodu z Radar<\/em> Records<\/em> in za lastno zalo\u017ebo Y je bil njihov do tedaj najostrej\u0161i obra\u010dun z izkori\u0161\u010devalskim sistemom sploh; We Are All Prostitutes<\/em> je en sam krik nasprotovanja, bole\u010de obto\u017eevanje vseh korenin izkori\u0161\u010danja in la\u017ei. Pomenljiv je tudi zapis na hrbtni strani, Amnesty Report<\/em> je natanko to; zgolj branje poro\u010dila organizacije Amnesty o mu\u010denju irskih zapornikov s strani angle\u0161kih vojakov. Tudi na albumu For How Much Longer Do We Tolerate Mass Murder<\/em> je Mark Stewart skupino silil naprej v bole\u010do agonijo, kjer ni bilo ve\u010d prostora za u\u017eitek in prej nakazovan idealizem. Sami naslovi skladb nekaj povedo o preobrazbi \u2013 Feed The Hungry, Forcess Of Oppression, Blind Faith, Justice, Rob A Bank <\/em>\u2026 Obenem pa so se pokazale prve razpoke v delovanju. Ostali so medtem glasbeno napredovali in \u017eeleli ve\u010d prostora za svobodno muziciranje. Tako imamo na plo\u0161\u010di nekaj udarnih, kompaktnih skladb, in imamo izlete v jazzovske vode, kjer se Mark Stewart ni na\u0161el. The Pop Group naj bi bili le izpostava za izra\u017eanje njegovih politi\u010dnih na\u010del in obto\u017eb. Ker so bile naenkrat kritike ve\u010dinoma uni\u010dujo\u010de, so se The Pop Group koncem leta 1981 raz\u0161li. Poslovilni nastop so imeli 24.oktobra pred 250 tiso\u010d protestniki na Trafalgar Squaru v Londonu, shod je organizirala The Campaign for Nuclear Disarmament<\/em>, v kateri je aktivno deloval prav Mark Stewart. Nastop so The Pop Group sklenili z izvedbo poeme Williama Blakea, Jerusalem<\/em>, ki je hvalnica angle\u0161ki de\u017eeli in obenem neuradna angle\u0161ka himna. V izvedbi The Pop Group se je idealizem popolnoma sesul.<\/p>\n

Ve\u010d kot vreden omembe je \u0161e album We Are Time<\/em>, ki je dejansko sestavljen iz \u00bbostankov\u00ab, a so na njem nekatere bolj\u0161e pesmi skupine. Trap<\/em> je odsekan in u\u010dinkovit postpunk komad, ki ga krasi natan\u010dno zamaknjena intervencija Marka Stewarta. Thief Of Fire<\/em> je koncertna razli\u010dica pesmi s prvenca, ki ka\u017ee na silovito udarnost odrske predstavitve. Kaj \u0161ele osrednja skladba s prvenca We Are Time<\/em>, ki v \u017eivi izvedbi stalno razgradnjo in sestavljanje oblike pripelje v neslutene razse\u017enosti. Z We Are Time so The Pop Group izpostavili stalno izpra\u0161evanje lastne vloge in polo\u017eaja, zanimivo, da je tu na\u0161el navdih na\u0161 Laibach<\/em>, ko je pretresal lasten polo\u017eaj z albumom WAT<\/em>.<\/p>\n

\u0160e bolj kot na skupnih plo\u0161\u010dah se je razcep pokazal kasneje, ko so \u010dlani The Pop Group \u0161li vsak svojo pot. Mark Stewart se je spe\u010dal s producentom Adrianom<\/em> Sherwoodom<\/em> in navezo McDonald-Wimbish-LeBlanc<\/em>. Skupaj so patentirali industrijski dub, kot ga \u0161e ni bilo. Na drugi strani sta Sager<\/em> in Smith ustanovila najprej instrumentalni kolektiv Rip, Rig + Panic <\/em>(po naslovu albuma saksofonista Rolanda<\/em> Kirka<\/em>), ki so ga radi opisovali za The Pop Group brez reggaeja in politike. Zato pa je tu na\u0161la odrivno desko proti zvezdnemu nebu mlada Neneh Cherry<\/em>, ki je odpela nekaj pesmi. Prvi basist Simon Underwood<\/em> je prestopil k Pigbag<\/em>, plesnemu funk ansamblu, in tu nekje so se gibali \u0161e Maximum Joy<\/em> z Johnom Waddingtonom<\/em> in Danom Castisom<\/em> v zasedbi. Od vseh je \u00bbpre\u017eivel\u00ab le Mark Stewart, nekaj plo\u0161\u010d je objavil celo pri Mute<\/em> Records<\/em>, glas ostalih se je izgubil \u017ee v nekaj letih. Vendarle pa vpliv The Pop Group z leti ni oslabel. Prepoznati ga je v prakti\u010dno vseh anga\u017eiranih, \u017eanrsko hibridnih sestavih, od bristolske trip-hop naveze s Trickyjem<\/em> na \u010delu, preko Asian Dub Foundation<\/em> in Rage Against The Machine<\/em>. Bili so torej vzpodbuda tudi za ve\u010dji komercialni potencial, ki ga sami pa\u010d niso bili sposobni izkoristiti.<\/p>\n

Resda je nanje \u00bbpozabil\u00ab Roni Sarig<\/em> v knjigi Secret History Of Rock<\/em>, a se je zato oddol\u017eil Simon Reynolds<\/em> v knji\u017eni reviziji postpunka Rip It Up And Start Again<\/em>. Lani je \u0161el v izbrane kinematografe \u0161e dokumentarni film o Marku Stewartu On\/Off – From The Pop Group To Maffia<\/em> in nenazadnje so se lani ponovno zbrale soborke The Slits. Skupaj s prostim tekom\u00a0 \u00bbnove\u00ab glasbe na Otoku je to dovolj dolg niz vzrokov za ponovno zdru\u017eitev izvirnih The Pop Group. Mark Stewart je skop v izjavah, a obenem daje misliti: \u00bbLet’s face it, things are probably even more fucked now than they were in the early 80’s … and we are even more fucked off!\u00ab Ali v prevodu, razlogi za anga\u017ema tipa The Pop Group so danes enako mo\u010dni, \u010de ne mo\u010dnej\u0161i kot pred tridesetimi leti. Njihov manifest izpred tridesetih let danes zveni enako aktualno:<\/p>\n

We Are All Prostitutes<\/em><\/strong>
\nEveryone has their price
\nAnd you too will learn to live the lie
\nAggression
\nCompetition
\nAmbition
\nConsumer fascism
\nCapitalism is the most barbaric of all religions
\nDepartment stores are our new cathedrals
\nOur cars are martyrs to the cause
\nWe are all prostitutes
\nOur children shall rise up against us
\nBecause we are the ones to blame
\nWe are the ones to blame
\nThey will give us a new name
\nWe shall be
\nHypocrites hypocrites hypocrites<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
\n<\/em><\/p>\n

Preden se zaprejo v snemalni studio, bodo The Pop Group dvakrat nastopili v Italiji (Bologna, Torino) in dvakrat v Londonu. Saj ni tako dale\u010d \u2026<\/p>\n

Spletni naslov skupine: http:\/\/www.thepopgroup.net\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Visoki ideali ali nore sanje…<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":872,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-871","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/871","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=871"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/871\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6155,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/871\/revisions\/6155"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/872"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=871"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=871"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=871"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}