{"id":8731,"date":"2014-04-08T13:07:28","date_gmt":"2014-04-08T11:07:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8731"},"modified":"2014-04-08T15:47:09","modified_gmt":"2014-04-08T13:47:09","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-9","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8731","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (9)"},"content":{"rendered":"

\"johnson\"<\/a> \"beefheart\"<\/a><\/p>\n

Robert Johnson : King of the Delta Blues Singers<\/i><\/b> (Columbia, 1961)<\/p>\n

Na gramofonu se suka vinilna plo\u0161\u010da. Zelo pomemben, vpliven nabor posnetkov, ki se je takoj zna\u0161el med kultnimi albumi majhne, fanati\u010dno privr\u017eene poslu\u0161alske skupnosti, ki je po svetu poslu\u0161ala blues. Columbia ga je izdala leta 1961. Bil je nabor tedaj ohranjenih in tonsko pre\u010di\u0161\u010denih posnetkov z dveh komercialnih snemanj in plo\u0161\u010d na 78 obratov za katalog \u00bbrace records\u00ab<\/i>, ki jih je leta 1936 in 1937 v Teksasu snemal mladi blues kitarist in pevec iz Misisipija Robert Johnson (1911 \u2013 1938).<\/p>\n

Ja, izrekli smo ime, okrog katerega so se po nasilni smrti 1938 spletle legende, \u0161e bolj se je krepil ju\u017enja\u0161ki mit o \u00bbpokvarjenem bluesmanu\u00ab, ki je krivo-nedol\u017een, mit o kri\u017ei\u0161\u010du, po katerem je pevec prodal svojo du\u0161o \u010crnemu mo\u017eu, hudi\u010du, saj mu je dal uglasiti kitaro. Robert Johnson ni bil edini. Podobno je veljalo za starej\u0161ega izjemnega pevca iz Misisipija, Tommyja Johnsona, kitarist in pianist Peetie Wheatstraw se je imenoval \u00bbDevil’s Son-in-Law\u00ab.<\/p>\n

Prva generacija ameri\u0161kih folkloristov, za\u010den\u0161i z Alanom Lomaxom, in vse naslednje generacije belih raziskovalcev bluesa so spletle slogovno genealogijo bluesa iz Delte Misisipija, \u010drto prvinskega bluesa, ki je potekala od \u00bbo\u010deta\u00ab Charleyja Pattona, prek Sona Housa in Roberta Johnsona\u00a0 do Muddyja Watersa in Elmorja Jamesa. Ko je Columbia leta 1990 izdala dvojni CD vseh dostopnih posnetkov Roberta Johnsona (29 plus dodatnih 12 neizdanih izvedb), je njegov posneti blues \u017ee drugi\u010d, tretji\u010d zapored obsedel novo generacijo poslu\u0161alcev. In tedaj so vestni bluesovski stezosledci obelodanili dve obstoje\u010di fotografiji mladega, privla\u010dnega pevca (pred \u010dasom so na\u0161li \u0161e tretjo, ki je bolj sporna).<\/p>\n

Recimo raje druga\u010de, Robert Johnson je bil v svojem \u010dasu relativno neznan potujo\u010di bluesman, ki je v lokalnem okolju poosebljal \u017eivo bluesovsko mitologijo, obenem pa je kot napol profesionalni blues glasbenik s svojimi pesmimi nazna\u010deval prehod v popularni blues. Te moderne elemente – in ne arhai\u010dnih – je v njegovem bluesu \u010drnska poslu\u0161alska skupnost najbolj cenila. Bil je pevec, ki je poljubno in avtorsko originalno pre\u010dkal vse mostove \u010dez reko Misisipi, osnovni raz\u0161irjeni slog in metafori\u010dno izrazje bogatil s popularnimi bluesi svojega \u010dasa, z boogijem, swingom, \u00bbwalking bassom\u00ab, popularnimi pesmicami svojega \u010dasa in to tedaj, ko je bil blues prevladujo\u010da \u010drnska popularno-glasbena\u00a0 oblika na ameri\u0161kem Jugu.<\/p>\n

O Robertu Johnsonu so pisali \u0161tevilni avtorji razli\u010dnih profilov, Peter Guralnick, Greil Marcus, Robert Palmer, David Evans. Morda je na\u0161e oddaljeno umevanje in na\u010dine poslu\u0161anja njegovega bluesa \u0161e najbolje zadel Elijah Wald v knjigi Beg iz Delte. Robert Johnson in iznajdevanje bluesa<\/i> (2004, njen prevod, ki malo \u0161epa, je iz\u0161el leta 2007 na Hrva\u0161kem pri zalo\u017ebi \u0160areni du\u0107an). Walda v njegovi histori\u010dni obravnavi med drugim zanima, zakaj se je konstrukcija bluesa v Delti Misisipija (Delta je ime za rodovitno ravnica na severozahodnem delu zvezne dr\u017eave ob reki Misissipi, kjer so najve\u010d gojili bomba\u017e) in iznajdevanje tradicije \u017eanra \u00bbDelta bluesa\u00ab retrospektivno zgostila okoli njegovega osrednjega izvajalca, Roberta Johnsona,\u00a0 in to zlasti v Angliji v \u010dasu formiranja rocka, ki se je opiral na blues in oblikoval posebno bluesovsko mitologijo.<\/p>\n

Wald sklene takole: \u00bb<\/i>Ko je Robert Johnson postal mitska figura, skorajda podobna bo\u017eanstvu, je to postal kot del evropske religije umetnosti in ne nekak\u0161ne afroameri\u0161ke duhovne tradicije. V \u010drnski folklori ni slaven zaradi prodaje svoje du\u0161e. Slaven je v belski folklori kot arhetip senzibilnega umetnika, ki je umrl v najbolj\u0161ih letih. Beli ljubitelji so ga povzignili na svoj panteon, ki pa je panteon romanti\u010dnega gibanja iz 19. stoletja.\u00ab<\/i><\/p>\n

\u017de ta album-kompilacija je zajel komade, zaradi katerih se je raz\u0161iril njegov glas. U\u010dili so se jih igrati britanski in ameri\u0161ki blues rockerji. Ob\u010dutenje izgubljene ljubezni, prevare, nemirne preganjavice, temne usode iz neke preteklosti in druga\u010dnega socialnega prostora ni nikoli zvenelo tako moderno in \u00bbve\u010dno\u00ab.<\/p>\n

Album je za nazaj pomagal ustoli\u010diti \u00bbkralja Delte\u00ab. Na njem so med drugim komadi \u00bbCrossroads Blues\u00ab, \u00bbPreaching Blues\u00ab, \u00bbKindhearted Woman\u00ab, \u00bbHellhound on my Trail\u00ab, \u00bbMe and the Devil Blues\u00ab, ki so postali del \u017eeleznega repertoarja bodo\u010dih bluesmanov. 16 modernih bluesovskih komadov, ki jih je z nemirnim, treso\u010dim prodornim visokim glasom, s perfektno prstno tehniko ritmi\u010dno zafrknjeno igral mladi pevec. Johnson je izpilil predirno, rezko in natan\u010dno igranje kitare s \u00bbslidom\u00ab v odprtih uglasitvah. Imaginarna konstrukcija \u017eanra gor ali dol, to so (postale) osnove popularne godbe.<\/p>\n