{"id":8739,"date":"2014-04-09T00:41:39","date_gmt":"2014-04-08T22:41:39","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8739"},"modified":"2014-04-09T00:41:39","modified_gmt":"2014-04-08T22:41:39","slug":"5ka-misliti-musko-xxxvi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8739","title":{"rendered":"5ka &#8211; MISLITI MUSKO (XXXVI)"},"content":{"rendered":"<p>S Petro Tihole<\/p>\n<p><i>V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. S \u0161estintridesetim razmi\u0161ljujo\u010dim peresom se podpisuje glasbena novinarka Petra Tihole.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<figure id=\"attachment_8740\" aria-describedby=\"caption-attachment-8740\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8740\" rel=\"attachment wp-att-8740\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-8740\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/PETRA-TIHOLE-600x449.jpg\" width=\"600\" height=\"449\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-8740\" class=\"wp-caption-text\">Petra Tihole &#8211; podvodni avtoportret<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Od malih nog se dru\u017ei z glasbo, \u017ee s petimi leti je z mamo za\u010dela obiskovati koncerte klasi\u010dne glasbe in predvsem operne predstave, za katere je prepri\u010dana, da so krive, da je v \u017eivljenju razvila tako \u0161irok okus za glasbo in predvsem strast do obiskovanja koncertov.<\/p>\n<p>Iz njenega priimka je nastal posre\u010den nadimek, Potiho, tako jo nekateri kli\u010dejo \u0161e danes. Petra Tihole je novinarka kulturne redakcije revije Mladina, kratek \u010das je za ta neodvisen politi\u010dni in kulturni tednik pisala glasbene recenzije plo\u0161\u010d; zdaj njeno razmi\u0161ljanje o muziki lahko ulovite predvsem ob prebiranju recenzij koncertov ter intervjujev in \u010dlankov o razli\u010dnih doma\u010dih in tujih glasbenih izvajalcih.<\/p>\n<p>Glas nekdanje \u010dlanice \u0161pikerske redakcije Radia \u0160tudent, na frekvenci 89.3 MHz; v zadnjem \u010dasu jo lahko znova ujamete v \u010detrtkovem jutranjcu.<\/p>\n<p>Kot \u010dlanica komisije Ment, projekta, ki se osredoto\u010da na promocijo aktualne doma\u010de glasbe v tujini, bo pomagala izbrati enega, ki bo nastopil na leto\u0161njem INmusic festivalu v Zagrebu.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p><b><i>Moje delo postavlja dobra vpra\u0161anja, ne ukvarjam se z ustvarjanjem velikih \u0161ovov. To po\u010dne vsako modno ali avtomobilsko podjetje. (Laurie Anderson)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Laurie, ena tistih glasbenic, ki mi je \u017ee kot muli zlezla pod ko\u017eo. Najprej z legendarnim koncertnim filmom Home Of The Brave, ki je verjetno eden redkih, ki se lahko pribli\u017ea epohalnemu izdelku Talking Headsov Stop Making Sense, vrhunski izdelek, ki je sam po sebi dokaz, da za doseganje publike ta vsestranska njujor\u0161ka glasbenica ne potrebuje \u0161ova.<\/p>\n<p>Raje pripoveduje zgodbe. Naj si bo kot predavateljica, likovna kriti\u010darka, kiparka, slikarka, performativna umetnica, pisateljica, re\u017eiserka ali pa\u010d glasbenica. Je ena tistih, ki nikoli ne pozabi na vsebino. Ne, ko posku\u0161a izvajati politi\u010dno anga\u017eirane projekte v katerih podaja filozofska razmi\u0161ljanja o svetu v katerem \u017eivimo, ne, ko se ukvarja z bolj poeti\u010dnimi platmi \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Iz nas vedno poizku\u0161a izvabiti razmi\u0161ljanje in emocije. Prej kot \u0161ov jo zanima resnica. Lahko bi celo rekli, da posku\u0161a biti dobra novinarka, nas prebuditi iz stati\u010dnosti v kateri smo obti\u010dali in stopiti v dialog z nami.<\/p>\n<p>Je dokaz, da samo ena oseba, oboro\u017eena z violino, lahko ustvari veliko hrupa, za dosego \u010desar si velikokrat pomaga tudi z vizualnim materialom, in nas tako popelje na pot k dru\u017ebenim spremembam.<\/p>\n<p><b><i>Glasbeniki stojijo pred tabo, gledalci \u010dutijo njihovo napetost. Ko poslu\u0161a\u0161 plo\u0161\u010de, tega ni, tvoja pozornost je bolj spro\u0161\u010dena. \u010custveni aspekt je pomembnej\u0161i pri \u017eivi glasbi. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>So koncerti in glasbeniki, ki te najdejo in so tisti, ki jih poi\u0161\u010de\u0161 sam. A eno je gotovo, le v \u017eivo lahko ugotovi\u0161 iz kak\u0161nega testa so. Lahko so eni tistih, ob igranju katerih se tvoje kocine postavijo pokonci, eni tistih, ki te preplavijo z valom energije ali so pa\u010d tisti, ki te pustijo hladnega, prestopajo\u010d se na mestu, pogledujo\u010d na uro. \u010ce nastop pove\u017eejo v en sam naboj, mi obi\u010dajno spodnesejo tla izpod nog. Tak\u0161ni me obi\u010dajno najbolj navdu\u0161ijo. Ti se praviloma ne zatekajo k besedi in humornim opazkam, ki me na koncertu bolj ali manj dolgo\u010dasijo, saj vendar nisem pri\u0161la poslu\u0161ati komedijantov. Za to so druge prilo\u017enosti.<\/p>\n<p>Jasno je, da sta poslu\u0161anje glasbe doma in v \u017eivo dve povsem razli\u010dni izku\u0161nji, ko izstopimo iz zavetja doma, smo med ljudmi. In ravno slednji lahko \u0161e kako pokvarijo vzdu\u0161je in vplivajo na energijo na prizori\u0161\u010du. Saj veste, eni pa\u010d niso sposobni koncentracije, morda so klepetavi in morajo vsak vtis nemudoma podeliti z najbli\u017ejim, morda so samo pijani in brezbri\u017eno polivajo vse okoli sebe, morda so opremljeni s telefoni obremenjeni s snemanjem vsakega trenutka, morda obsesivno twitajo; vsi skupaj tako zelo odvzeti, da so v resnici pozabili na dogajanje na odru. Vse to lahko pomeni, da se energija v dvorani izgubi ali pa vsaj razvodeni. Eden tisith, ki tak\u0161nega vedenja na svojih koncertih ne trpi, je Michael Gira, ki s svojimi Swansi jeseni bojda znova prihaja k nam, da nas raztelesi.<\/p>\n<p><b><i>Ukradi kaj malega in pristal bo\u0161 za zapahi. Ukradi veliko in proglasili te bodo za kralja. (Bob Dylan)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Del besedila Dylanove pesmi <i>Sweetheart Like You<\/i> se v originalu glasi: <i>\u00bbSteal a little, they throw you in jail, steal a lot they make you king.\u00ab <\/i>Primerno, ko pa Bob velja za velikega sposojevalca. Sama ne bi rekla plagiatorja, \u010deprav so ga ve\u010dkrat obsodili, da krade. Ne samo njegova glasba, ki \u010drpa pri razli\u010dnih virih, tudi njegove slike spro\u017eajo debato o avtorstvu. Ob njegovi razstavi pred parimi leti, ko naj bi predstavljal dela nastala na podlagi njegovih potovanj iz Japonske, Kitajske, Vietnama in Ju\u017ene Koreje, so se pojavile navedbe, da naj bi bil ve\u010dji del razstavljenih slik dejansko kopij svetovno znanih fotografij.<\/p>\n<p>A gospod Zimmerman se na to ne ozira. Na vztrajne o\u010ditke, da se pri pisanju besedil preve\u010d naslanja na tuje vire \u2013 strokovnjaki so ugotovili, da so besedila iz njegovega albuma Love nad Thaler osupljivo podobna posameznim stavkom iz obskurne biografije nekega japonskega mafijca, ki je iz\u0161la leta 1995 \u2013 se odziva ogor\u010deno s trditvami, da je prila\u0161\u010danje v glasbi del tradicije folka, pa tudi jazza. In prav ima.<\/p>\n<p>Dejstvo je, da je \u017ee vse bilo narejeno, da vsi od nekod \u010drpamo; po svetu hodimo kot spu\u017eve. Te\u017eko se je upreti vplivom in biti originalen. V\u010dasih se celo zdi, da je bilo \u017ee vse napisano, da izvirnost ni ve\u010d mo\u017ena oziroma da jo je resni\u010dno malo. Vse se vra\u010da v valovih, tudi glasbeni stili. In, konec koncev, nih\u010de od nas ni\u010desar ne krade, vsi si samo sposojamo in dokler si sposojamo in reinterpretiramo je to povsem okej, plagiatorstvo pa je nekaj povsem drugega. Nek drugi Bob, Bob Marley, je lepo povedal: \u00bbYou can fool some people sometimes. But you can&#8217;t fool all the people all the time,\u00ab in pravzaprav lepo povzel misel Abrahama Lincolna. Kaj re\u010di kot tuje je v\u0161e\u010d nam, na\u0161e pa je bolj v\u0161e\u010d drugim?!<\/p>\n<p><b><i>Ko je iz\u0161la moja prva plo\u0161\u010da, sem ves \u010das visela po radijskih postajah in jo predstavljala. Vsi so govorili, kako dobra je, ampak da hkrati ne vejo, koliko jo bodo lahko vrteli, saj \u017ee vrtijo eno \u017eensko. (Pat Benatar)\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n<p>Da \u0161e vedno \u017eivimo v prete\u017eno patriarhalni, mo\u0161ko dominirani dru\u017ebi, ki \u017eenske s svojo kvazi superiornostjo potiska v podrejeni polo\u017eaj in kjer so spolne hierarhije stvar realnosti, je povsem jasno. \u017denske so \u0161e vedno pogosto smatrane za histeri\u010dne in pretirano emotivne, tako kot so bile v\u010dasih, in na ta na\u010din so degradirane in posledi\u010dno deplasirane. Res pa je, da se pod diktatom enakosti vse to odvija veliko bolj prikrito kot se je v preteklosti, kar ne pomeni, da se ne dogaja. Mo\u0161ki so tisti, ki jih \u010dastimo, \u017eenske so obi\u010dajno prisotne bolj za kvoto, da je vse lepo v uravnilovki; tudi med publicisti, novinarji, kritiki, \u017eiranti.<\/p>\n<p>Neenakosti, tudi spolne, so tako razumljivo prisotne tudi v svetu glasbe. \u0160e pred dobrimi stotimi leti je bila glasba vendarle strogo mo\u0161ka zadeva, za prakti\u010dno nobeno izvajalko se ni vedelo. Tiste, ki so ustvarjale, pa so bile v senci mo\u0161kih kolegov, \u0161ir\u0161i javnosti manj ali celo neznane. Tudi v operah so \u017eenske vloge igrali mladi kastrati.<\/p>\n<p>S pojavom snemanja muzike se je to nekoliko spremenilo, tudi \u017eenske so postale zvezde, \u010detudi ne povsem izena\u010dene z mo\u0161kimi. Podobno velja tudi za rock, ki se \u017ee tradicionalno pojmuje kot mo\u0161ka domena, v kateri kraljujejo dominantni, agresivni in bahavi glasbeniki, s kitarami v rokah, kot bi se oprijemali svojih spolnih organov in ki so \u017eenske pustili blizu le pod dolo\u010denimi pogoji; raje kot na odru so jih videli ob sebi. Zlagoma se je tudi to spremenilo. Danes je vse ve\u010d glasbenic, ustvarjalk, producentk in glasbenih in\u017eenirk, ki, da bi uspele, ne rabijo biti jezne oziroma tak\u0161ne kot njihovi mo\u0161ki kolegi.<\/p>\n<p>Radijske postaje pa \u017ee praviloma dobre glasbe prakti\u010dno ne spustijo na valove, ne samo \u017eenskih izvajalk. Razen morda proti pla\u010dilu in pod pogojem, da so komadi dovolj kratki, seveda.<\/p>\n<p><b><i>V nekem smislu je tradicionalni rock upor. V tem trenutku tako malo ljudi dela pravi rock z jajci. Rock je danes preve\u010d sproduciran, \u0161levast ali preve\u010d punkrokerski. (Lydia Lunch)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Ko ljudje, tudi mnenjski voditelji, prese\u017eejo dolo\u010dena leta za\u010dnejo pogosto jamrati, \u010de\u0161, nikoli ve\u010d ne bo dobre glasbe. Prepri\u010dana sem, da ima vsaka generacija dovolj dobre muzike, le poiskati jo je treba. Ta naloga je danes, ko je vse in hkrati ni\u010d na dosegu roke, toliko te\u017eja. Zaradi prevelike ponudbe in dostopnosti prihaja do siroma\u0161enja glasbe, njene razli\u010dnosti in posledi\u010dno tudi do ni\u017eanje kvalitete.<\/p>\n<p>Kljub temu, da je glasbenih izvajalcev veliko, mediji bolj ali manj ostajajo pri enih in istih, \u017ee preverjenih. Iskanje in raziskovanje zato vedno bolj postaja domena posameznika, ki mora sam odkriti razli\u010dne kanale in najti tisto, kar ga rajca.<\/p>\n<p>Jajca, o katerih govori Lydija, pa razumem bolj kot naboj, ki ga ima denimo glasba, ko se upira, kar pa ni stvar \u017eanra. Upirali so se tako rokerji v \u0161estdesetih in sedemdesetih, za njimi so se upirali punkrokerji, ni\u010d druga\u010de ni bilo z grungerji, ki so poskrbeli za obilico spro\u0161\u010dene energije po koncu hladne vojne, padcu berlinskega zidu, za\u010detku MTV-ja in predvsem za\u010detku globalizacije. Zdaj smo, kjer smo. Bolj ali manj bebavi, na ute\u010deni in varni dieti. In \u010de no\u010demo, da je tako, moramo sami najti odkrito, pristno glasbo, ki ji kapital ni odrezal jajc in ima tisti: <i>\u00bbje ne sais quoi.\u00ab\u00a0<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>s Petro Tihole<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":8740,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-8739","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8739","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8739"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8739\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8743,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8739\/revisions\/8743"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8740"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8739"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8739"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8739"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}