![\"Ornette](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Ornette-change.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/p>\n
Ornette Coleman : Change of the Century<\/i><\/b> (Atlantic, 1960)<\/p>\n
Pi\u0161 svobode v muziciranju je zapihal z zahodne obale ZDA leta 1959. Kvartet Ornetta Colemana je pomenil prelom v jazzu in novi muziki \u010crnega Atlantika. Mladi avantgardni \u010drnski altsaksofonist, ki je bil po rodu iz Teksasa, je postal ena klju\u010dnih svetovnih glasbenih osebnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1959 se je na dveh zaporednih kalifornijskih snemanjih za zalo\u017ebo Atlantic pisala zgodovina. Igral je klasi\u010dni Colemanov kvartet. Na \u017eepni trobenti je igral njegov alterego Don Cherry, basist je bil Charlie Haden in bobnar Billy Higgins.<\/p>\n
Ornette Coleman je bil inovator. Nikoli se ni dobro zna\u0161el v pogojih, ki jih je diktiral jazzovski svet s svojim togim institucionalnim ustrojem. Z njim je bil v nenehnem spopadu, z vsiljenimi mnenji in vrednostnimi sodbami, kaj je jazz, kaj je prav in kaj ne. \u017de s prvima albumoma, Something Else <\/i>in Tomorrow Is The Question<\/i>, je prva zalo\u017eba Contemporary napovedovala prevrat, \u00bbnekaj drugega\u00ab. Sledil je niz prero\u0161ko imenovanih Atlanticovih albumov njegovega legendarnega kvarteta, The Shape of Jazz to Come<\/i>, Change of the Century<\/i>, This is Our Music<\/i> do kultnega albuma z dvojnim kvartetom, Free Jazz<\/i>. Vso gradivo zanje so posneli v slabih dveh letih. Z glasbo in publiciteto, ki ga je obdajala, so se stopnjevali napetosti in konflikti. Ta muzika je zagrenila \u017eivljenje in te\u017eko pridobljeni statusni polo\u017eaj marsikateremu boperju v jazzovski metropoli, New Yorku.<\/p>\n
Pri\u0161leka z zahodne obale sta napadla tako Miles Davis (\u00bbTa tip je navznoter povsem zmeden!\u00ab<\/i>) kot Dizzy Gillespie. Ornette je prekr\u0161il pravila igre, nepisano konvencijo, ki je prevladovala v tedanji jazzovski srenji: uspeh zaslu\u017eijo le tisti glasbeniki, ki spremljajo vodilna newyor\u0161ka imena in zanje oddelajo vajeni\u0161ko dobo. Njegova zapoved – \u00bbIgrajmo godbo, ne ozadja\u00ab<\/i> – je bila preve\u010d za veljavno hierarhijo. Za name\u010dek se je s kvartetom jeseni 1959 usedel \u0161e v klub Five Spot<\/i>, kultno newyor\u0161ko zbirali\u0161\u010de boemske klientele, slikarjev, pisateljev, kolumnistov, ki so radi tra\u010darili. Igranje s kvartetom Ornetta Colemana je postajalo modno. Z njim sta se za klavir\u00a0 usedla Charles Mingus in Leonard Bernstein, redno so ga prihajali poslu\u0161at Lionel Hampton, Percy Heath, njegov vneti ob\u010dudovalec John Coltrane in mnogi mladi glasbeniki. Drugi so preverjali, okrog \u010desa se je pravzaprav za\u010del ves direndaj. Bobnar Max Roach ga je po odigranem prvem delu nastopa ves razpenjen napadel in udaril v obraz in nepomirjen \u0161e ob \u0161tirih zjutraj delal kraval pod njegovim oknom.<\/p>\n
Marksisti\u010dni zgodovinar Eric Hobsbawm, ki je takrat pod psevdonimom Francis Newton objavljal prodorne \u010dlanke o jazzu, je zapisal: \u00bbV tem zelo temnem, mehkem mo\u017eu je nepozabna strast, s katero piha. \u010cesa podobnega nisem sli\u0161al od Charlieja Parkerja.\u00ab <\/i>Morda je trditev, da prelomnici v modernem jazzu poosebljata dva altsaksofonista, pretirana redukcija, toda Parker in Coleman sta vsak v svojem \u010dasu, a v primerljivih okoli\u0161\u010dinah, v jazzovski svet vstopila podobno. Napadali so ju vodilni glasbeniki, podpiral ju je majhen krog. Odvisna sta bila od tistih, ki so bili sami notranji ameri\u0161ki emigranti.<\/p>\n
Ornette je od konca petdesetih let v zvezi z jazzom zatrjeval naslednje: \u00bbGlasba, ki jo imenujejo jazz, je najbolj napredna med vsemi. Beseda jazz je seveda poni\u017eevalna oznaka za glasbo tako \u0161irokega izraza. Ta in\u0161trumentalna glasba je dejansko postala svetovni podporni steber. \u010ce jo ho\u010de\u0161 igrati, mora\u0161 odpraviti razredne kategorije. Je edina glasba med in\u0161trumentalnimi glasbami brez razrednih kategorij.\u00ab<\/i><\/p>\n
\u00bbJazz\u00ab, raje godba, kakor jo razume Coleman, je harmolodika<\/i>, kot je svojo kompozicijsko tehniko v maniri avantgardistov prvi\u010d javno poimenoval in utemeljeval na ovitku albuma monumentalnega komada Skies of America<\/i> (1972), simfonije za simfoni\u010dni orkester in solista, Colemana. Harmolodi\u010dna godba (HARmony-MOvement-meLODICS<\/i>) je osvobojena konvencionalnih spon harmonije, ritma in melodije. \u00bbOdlo\u010dilna je njihova enakopravna raba. Pride\u0161 do to\u010dke, ko vsaka nota zveni kot tonika\u00ab.<\/i> To evocira princip pantonalnosti z bistvenim odmikom od tistega v evropski umetni glasbi, saj je namre\u010d jazzovska v smislu, da \u010drpa in gradi iz afroameri\u0161kih tradicionalnih oblik, predvsem bluesa in specifi\u010dnih zna\u010dilnosti, kot so netemperiranost, barvita tekstura, \u00bbzrnatost\u00ab, ritmi\u010dna razgibanost. Za\u010dasno tonalno sredi\u0161\u010de je v zgodnjih Colemanovih skladbah\/improvizacijah le izhodi\u0161\u010de, od koder vodi povsem samosvojo melodijo, ki je duhovita, igriva in v disonantnih lomih ves \u010das koherentno izpeljana. Marsikdo je vnaprej obsojal free jazz<\/i>, ki je sicer bete\u017ena zvrstna oznaka, a se je prijela. Nekaj vendarle velja, velika ve\u010dina njegovih nasprotnikov v resnici ni prisluhnila Colemanovemu kvartetu v letih 1959 – 1960, vklju\u010dno s skupinsko improvizacijo dvojnega kvarteta na istoimenskem albumu.<\/p>\n
Kalifornijski kvartet je razpadel zaradi ve\u010d razlogov. Eden klju\u010dnih so bile te\u017eave z drogami v skupini, kar razkriva temno, \u0161e danes zamol\u010dano socialno plat \u017eivljenja jazzovskih glasbenikov. Sam Ornette jih je vedno dosledno zavra\u010dal. Sledila so kontroverzna leta, polna osebnih in ekonomskih vzponov in padcev, umikov v osamo, v umetni\u0161ki loft<\/em>, kjer poglobljeno \u0161tudiral glasbo in pou\u010deval mlaj\u0161e, skladal, vrstili so se spori z glasbeno industrijo. Toda Coleman je z vsako novo zasedbo, s katero je snemal in nastopal – triom, kvartetom, kvintetom – ubranil avtoriteto kreativca.<\/p>\n Tudi njegov elektri\u010dni harmolodi\u010dni funkovski bend, Prime Time<\/i>, s katerim je v sedemdesetih letih za\u010del povsem novo avanturo, je v osnovi ohranil glasbeno idejo kvarteta iz leta 1959 in bil ena najbolj vznemirljivih zasedb sedemdesetih in osemdesetih let na newyor\u0161ki sceni.<\/p>\n Zalo\u017eba Atlantic je v li\u010dno oblikovanem \u00bbboksu\u00ab \u0161estih cedejev pozneje izdala vse Colemanove posnetke za zalo\u017ebo iz zgodnjih prelomnih let. Ta fantasti\u010dna zbirka glasbe Ornetta Colemana, Beauty is a Rare Thing<\/i>, je zakladnica za vsakogar, ki ga zanima nova muzika.<\/p>\n Izbira enega samega Colemanovega albuma iz tega obdobja je nemogo\u010da naloga. Odlo\u010ditev za Change of The Century <\/i>je prej spodbuda k poslu\u0161anju drugih. Nastal je hkrati kot The Shape of Jazz to Come <\/i>(na njem je najbolj znana Colemanova skladba, \u017ealostinka \u00bbLonely Woman\u00ab), na snemanjih od pomladi do jeseni 1959.<\/p>\n Kakor je lepo zapisal britanski jazzovski zgodovinar Alyn Shipton v izvrstni A New History of Jazz <\/i>(2001): \u00bbColeman je dosegel popolno ravnovesje med svojimi zamislimi in zmo\u017enostjo glasbenih kolegov, da jih uresni\u010dijo.\u00ab<\/i> S Cherryjem sta v vzajemnem spletanju melodij uresni\u010dila skoraj intuitivno razumevanje, podobno kot Parker in Dizzy Gillespie ali Lee Morgan in Wayne Shorter. Hadenov inventivni kontrabas \u00a0in Higginsov ritmi\u010dni zagon ohranjata\u00a0 jasno vez z jazzovsko tradicijo. Zaradi absolutnega zaupanja v spontani princip improviziranja je \u00a0Coleman tako sli\u0161no izstopal med sodobniki.<\/p>\n Odli\u010dni jazzovski pisec Martin Williams je \u017ee leta 1960 zapisal: \u00bbColemanova glasba, ki je toliko odvisna od refleksa in ima toliko vgrajenih varovalk, tvega ogromno in zahteva navdahnjene soigralce. Coleman je navdahnjen. In v njegovi glasbi ni enega ve\u010djega elementa, ki bi ga lahko pogre\u0161ali, kot jih lahko pogre\u0161amo v glasbi tistih, ki mu sledijo.\u00ab <\/i>Sve\u017eina oblikovanja fraz, ritma v melodiji, variacij v tempu \u0161e danes vznemirja uho. Ni\u010d manj \u010dustveno poudarjanje tonske vi\u0161ine ter individualne in skupinske tonalnosti.<\/p>\n \u00bbRamblin’\u00ab, \u00bbFree\u00ab, \u00bbThe Face of the Bass\u00ab, \u00bbUna Muy Bonita\u00ab. Stopimo v novo stoletje, leta 1959!<\/p>\n <\/p>\n