{"id":8811,"date":"2014-04-18T05:00:14","date_gmt":"2014-04-18T03:00:14","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8811"},"modified":"2014-04-18T08:17:19","modified_gmt":"2014-04-18T06:17:19","slug":"poslusajmo-filme-nimfomanka-12-1","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8811","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Nimfomanka 1+2 (1)"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Nimf()manka od ene do druge strani (1)<\/b><\/h1>\n

Nimfomanka \u2013 1. in 2. del <\/i>(Nymphomaniac \u2013 Part 1 + Part 2<\/i>, Lars von Trier, glasba razli\u010dnih avtorjev, 2013 + 2014)<\/b><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Kaj je pravzaprav hotenje vsakogar? Zagotovo razumevanje in spoznavanje samega sebe kot seksualno definirano bitje. Nekdanji izraz za \u017eensko hiperseksualnost<\/i> je bil nimfomanija, za mo\u0161ko satiriaza. Prvo poimenovanje izhaja iz vsega, kar so Nimfe, drugo iz tega, kar so Satiri. O satirih ni treba izgubljati prav mnogo besed, saj so bili ‘le’ spremljevalci veselja\u0161ko razpolo\u017eenega boga Dioniza, predstavljajo plodnost vseh \u017eivih bitij, neko\u010d so jih imenovali sileni<\/i>, Rimljani pa so jim pravili favni<\/i>. Toda nimfe niso tako preproste.<\/p>\n

Nimfe so, \u010de sledimo gr\u0161ki mitologiji, mlada dekleta, ki \u017eivijo izrazito dolgo \u2013 recimo nekje 100 tiso\u010d let. Prevod iz gr\u0161\u010dine (n\u00famph\u00ea<\/i>) pomeni prelepo, \u017elahtno mladenko, pripravljeno za poroko, prav tako pa popek vrtnice. Nimfe so bile ve\u010dkrat tar\u010de satirov, vsekakor pa so bile strastne ljubice bogov: od Zevsa in Apolona do Pozejdona, prav tako pa tako imenovanih ‘smrtnikov’, kot so bili Minos, Sizif in Odisej. \u017divele se v naravi, z naravo, v planinah, rekah, njenih izvitih in v prostranih dolinah. Zato poznamo razli\u010dne nimfe, med katerimi so na primer alseide (nimfe dolin in gajev), oreade (nimfe gora in planin), pa driade (nimfe dreves in gozdov), okeanide (nimfe oceanov in slanih vod), najade (nimfe sladkih vod), Sirene (nimfe z glavo deklice in telesom ptice \u2013 morske nimfe), muze (nimfe-boginje umetnosti in znanosti), menade (nore nimfe, spremljevalke boga Dioniza); med njimi pa so morda najbolj znane Amalteja (nimfa-zvezda z rogom \/Amaltejin rog\/, znakom plodnosti in obilja), Dafne (nimfa najada, ljubica Apolona, spremenjena v lovor, boginja orgasti\u010dnega razpolo\u017eenja), Elektra (imenovana tudi jantar, nimfa mo\u010di, vladanja in avtoritete), Kalipso (nimfa, katere ime pomeni prikrivanje, skrivanje \u2013 sicer ljubica Odiseja, z njim ima sina Nauzinoja), pa recimo \u0161e Maia (najstarej\u0161a nimfa, srame\u017eljiva in najlep\u0161a med oreadami, boginja pomladi in polj, po njej se imenuje mesec maj \u2013 rodila je boga Hermesa, katerega o\u010de je sam Zevs). Pomembna je tudi nimfa po imenu Stiks (gr. Styx<\/i> \u2013 kar pomeni sovra\u0161tvo), je nimfa najada, spremenjena v reko Styx, ki predstavlja mejo med zemljo (svetom) in podzemljem (Hadom), potem je \u0161e ‘cveto\u010da’ nimfa Talija, za konec pa \u0161e Galatea, nimfa in o\u017eivljeni kip, ki ga je naredil kipar Pigmalion na Cipru. Mo\u017eak se je v ta mle\u010dno beli kip zaljubil, Venera pa ga je usli\u0161ala in kip o\u017eivela. To tematiko je v sicer bolj ‘sodobni’ obliki obdelal George Bernard Shaw v svojem delu Pygmalion<\/i>. Vsi, ki so ga brali vedo, da gre za metamorfozo, kar pa je tudi ideja Galatee.<\/p>\n

Nimfomanija velja sicer za bolezen, preaktivni libido, ena\u010di se jo s spolnostjo obsedeno \u017eensko, ki po spolnem aktu ne ob\u010duti emocionalnega ali druga\u010dnega zadovoljstva. Lars von Trier se je lotil te ideje vsekakor v lu\u010di svojega filmskega pogleda. Lahko bi rekli, da kar dvojnega pogleda, saj je naredil dva filma na to temo. In tako Joe (Charlotte Gainsbourg) izjavi: morda je edina razlika med menoj in drugimi ljudmi ta, da sem vedno zahtevala veliko ve\u010d od son\u010dnega zahoda \u2013 sijajnej\u0161e barve, ko se sonce dotakne obzorja; morda je to moj edini greh<\/i>. Filmskega skladatelj ni, Trier ponovno uporabi ve\u010d kot odli\u010den razpored skladb, ki jih poznamo iz zgodovinske zakladnice in kar samo kli\u010dejo po interpretaciji. Najprej nekaj hitrih pogledov: nekega hladnega ve\u010dera \u0161armanten starej\u0161i samec Seligman (Stellan Skarsg\u00e5rd) naleti na pretepeno Joe. Odpelje jo v svoje stanovanje, kjer jo med negovanjem spra\u0161uje o njenem \u017eivljenju.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Prvo poglavje:Popolna ribi\u010dka<\/strong><\/p>\n

<\/strong>Kako lahko obi\u010dajna vre\u010dka \u010dokoladnih sla\u0161\u010dic postane simbol seksualne zmage? Joe in njena izku\u0161ena prijateljica B na popotovanju stavita, koliko mo\u0161kih lahko omre\u017eita. Glavna nagrada je vre\u010dka slastnih \u010dokoladic. Joe kmalu uvidi, da se bo morala preleviti v spretno ribi\u010dko in privabiti plen, da bo prijel na trnek.<\/p>\n

Drugo poglavje: Jer\u00f4me<\/h4>\n

\u00bbLjubezen je po\u017eelenje z dodatkom ljubosumnosti\u00ab. Ljubezen je v o\u010deh cini\u010dne nimfomanke \u0161ibko \u010dustvo, vendar mlado Joe dose\u017eejo sile, ki na\u010denjajo njeno mo\u010dno obrambo. Njegovo ime je Jer\u00f4me.<\/p>\n

Tretje poglavje: Ga. H<\/h4>\n

Obvladovanje velike mre\u017ee ljubimcev ni vedno preprosto. Joe se soo\u010di z neprijetnimi posledicami nimfomanstva. Za pripravo omlete je nenazadnje potrebno razbiti nekaj jajc.<\/p>\n

\u010cetrto poglavje: Delirij<\/h4>\n

Delirij: Zmedenost. Blodnja. Haluciniranje. Umre nimfomankin o\u010de.<\/p>\n

Peto poglavje: Mala \u0161ola orgel<\/h4>\n

Bachov koralni preludij: Trije povsem razli\u010dni glasovi v popolni harmoniji. Z drugimi besedami: POLIFONIJA. Nimfomanka je zlahka navdu\u0161ena in to tudi poka\u017ee.<\/p>\n

\u00a0\u0160esto poglavje: Vzhodna in zahodna cerkev (ra\u010dka)<\/h4>\n

Vzhodno cerkev pogosto povezujejo s cerkvijo veselja, zahodno pa s cerkvijo trpljenja. Na du\u0161evnem popotovanju vzhodneje od Rima boste ugotovili, da se oddaljujete od krivde in bole\u010dine proti svetlobi in veselju. Vendar pa Joe spozna, da sta si bole\u010dina in zadovoljstvo bli\u017ee, kot bi si mislili.<\/p>\n

Sedmo poglavje: Ogledalo<\/h4>\n

Slika, ki jo vidite v ogledalu, se na prvi pogled zdi natan\u010dna kopija predmeta, ki ga gledate. To vendarle ne dr\u017ei, saj je predmet v ogledalu vedno zrcalna slika, torej popa\u010dena razli\u010dica izvirnika. Joe se sku\u0161a odre\u010di seksualnosti.<\/p>\n

\u00a0Osmo poglavje: Pi\u0161tola<\/h4>\n

V\u010dasih se zdijo zadeve skrite, ker jih poznamo. Toda \u010de spremenite svoje stali\u0161\u010de, je lahko njihov pomen nenadoma povsem druga\u010den. Joe se poda v sumljive posle in hitro ugotovi, da je v \u017eivljenju pridobila nekaj dragocenih ve\u0161\u010din.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Poslu\u0161ajmo, kaj nam ima o tem povedati glasba.<\/p>\n

Najprej Val\u010dek \u0161t. 2<\/i> \u2013 Dmitri \u0160ostakovi\u010d. Na prvi pogled nekako nedol\u017een val\u010dek, ki pa prina\u0161a v film posebno noto, lahkotnost, ki se zavle\u010de pod ko\u017eo. \u017dalostna, skoraj komi\u010dna melodi\u010dna figurativnost basa in tolkal mu daje trpek priokus, skupaj s filmsko sliko pa ga dela celo cirkusantsko \u017ealostnega. Veselje je tako le navidezno – pozavna, ki prevzema glavno melodijo je kakor spomin na nekaj, kar bi moralo biti lepo, pa se je obrnilo v drugo smer. Posmeh val\u010dkom Johanna Straussa, bi lahko rekli, posmeh novoletni smetani, ki postane po novoletnem jutru nekaj popolnoma drugega \u2013 prikazni, spa\u010dki, volkodlaki, vsakdanjiki. Val\u010dek je del tako imenovane jazz suite<\/i> \u0161t. 2 za varietejski orkester (izdano 1956), najbolj slaven pa je postal po citatu Stanleya Kubricka v njegovem filmu \u0160iroko zaprte o\u010di<\/i> (Eyes Wide Shut<\/i>, 1999). \u010ceprav glasbe deluje komi\u010dno, jo odlikuje karikaturna orkestracija, v kateri je mo\u017eno sli\u0161ati ve\u010d nelagodja, kakor pa tistega resni\u010dnega plesnega eliksirja.<\/p>\n

Nato znameniti Labod<\/i>, del \u017divalskega karnevala skladatelja Camilla Saint-Sa\u00ebnsa. \u010ce bi hoteli biti nekoliko apokrifni, vsekakor pa metafori\u010dni v smislu von Trierja, potem bi morali zapisati, da gre v primeru tega citata za izrazito glasbeno-intelektualno obravnavno, saj mnogi poznamo zgodbo o grdem ra\u010dku, ki pod dolo\u010denimi pogoji (predvsem pa zaradi \u010dasa) postane na koncu labod. In labod, ki se je ljubil z Ledo, je morda ena najbolj ne\u017enih in razvpitih slik na to temo \u2013 naredil pa jo je Leonardo da Vinci. Ozadje: Leda je bila \u017eena \u0161partanskega kralja, v obliki laboda pa jo je osvojil nih\u010de drug, kakor sam Zevs. Iz njunega skoka \u010dez plot se je (poleg Klitemnestre, Kastorja in Polidevka) rodila prelepa Helena, ki pa je povzro\u010dila znamenito Trojansko vojno. \u0160e najbolj seksualno razvpito sliko pa je naredil Michelangelo, kar je bilo za renesanso nekoliko drzno tudi zato, ker je (kot homoseksualec) dal Ledi fantovski obraz. Film se sicer z Ledo ne ukvarja, ukvarja pa se z Joe, sodobno Ledo in njenimi labodi, ki so mnogokrat grdi ra\u010dki.<\/p>\n

In \u017ee je tu Palestrina \u2013 odlomek z ma\u0161e Hodie Christus Natus est<\/i>, njegov Kyrie<\/i>. Stavek prevajamo kot Gospod, usmili se<\/i>, kar je pravzaprav v katoli\u0161kem bogoslu\u017eju zagotovo ena od pomembnej\u0161ih molitev, saj je usmiljenje boga temelj njegove milosti, s tem pa zaveza k pokor\u0161\u010dini vernikov. Kyrie pomeni ‘gospod’, besedilo je preprosto in kratko: v gr\u0161\u010dini \u039a\u03cd\u03c1\u03b9\u03b5 \u1f10\u03bb\u03ad\u03b7\u03c3\u03bf\u03bd. \u03a7\u03c1\u03b9\u03c3\u03c4\u1f72 \u1f10\u03bb\u03ad\u03b7\u03c3\u03bf\u03bd. \u039a\u03cd\u03c1\u03b9\u03b5 \u1f10\u03bb\u03ad\u03b7\u03c3\u03bf\u03bd, latinski prevod je Kyrie eleison. Christe eleison. Kyrie eleison<\/i> ali \u2013 Gospod usmili se, Kristus usmilil se, gospod usmili se<\/i>. Zanimivo je, da je to prisotno tudi v filmih, saj ser razume z greh<\/i>, kar je izven katoli\u0161kega pojmovanja seksualnega odnosa, ki slu\u017ei strasti, ne pa razplodu. V tem pogledu je von Trier vsekakor nagovoril vse, ki se lahko o tem malo povpra\u0161ajo, predvsem pa razmislijo o celibatu v Vatikanskih vrstah razli\u010dno nebrzdanih du\u0161nih pastirjev. Usmiljenje zaradi katoli\u0161ke pedofilije, usmiljenje za katerega je tokratni novi pape\u017e (ponovno) poprosil ves vesoljni svet in ga je prena\u0161ala skoraj vsaka televizijska mre\u017ea (da o internetu sploh ne govorimo), je tako prav zanimiv fenomen, saj je, kot najvi\u0161ji vladar katoli\u0161ke cerkve, poprosil ljudi. Ehm. Kakorkoli \u2013 Joe je razpeta med tem, kar po\u010dne in krivdo, ki ji jo pripisuje ob\u010destvo. Tako je usmiljenje nujno, sploh tedaj, kot ga razumemo kot najvi\u0161je \u010dlovekovo dejanje. Dru\u017eba prihodnosti bo dru\u017eba usmiljenja in razumevanja, ali pa dru\u017ebe na tem svetu sploh ve\u010d ne bo.<\/p>\n

(nadaljevanje sledi)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lars von Trier se vra\u010da s klasi\u010dno glasbo.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":8813,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-8811","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8811","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8811"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8811\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8826,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8811\/revisions\/8826"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8813"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8811"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8811"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8811"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}