{"id":8820,"date":"2014-04-25T05:00:12","date_gmt":"2014-04-25T03:00:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8820"},"modified":"2014-04-30T11:06:24","modified_gmt":"2014-04-30T09:06:24","slug":"poslusajmo-filme-nimfomanka-12-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8820","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Nimfomanka 1+2 (2)"},"content":{"rendered":"<p>Mitja Reichenberg<\/p>\n<h1><b>Nimf()manka od ene do druge strani (2)<\/b><\/h1>\n<p><i>Nimfomanka \u2013 1. in 2. del <\/i>(<i>Nymphomaniac \u2013 Part 1 + Part 2<\/i>, Lars von Trier, glasba razli\u010dnih avtorjev, 2013 + 2014)<b><\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8821\" rel=\"attachment wp-att-8821\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-8821\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_5-600x395.jpg\" alt=\"\" width=\"360\" height=\"237\" \/><\/a><\/p>\n<p>Sonata za violino v A-duru, skladatelja C\u00e9sarja Francka, predstavlja izredni glasbeni dialog med klavirjem in kraljico glasbil \u2013 violino. Skladba pripada obdobju velike romantike, napisana pa je bila leta 1886. Eden njenih najlep\u0161ih delov je 3. stavek, ki vsebuje recitativ-fantazijo, polno razlo\u017eenih durovih in molovih akordov, preigravanje celotnega violinskega ambitusa v premi\u0161ljeni soigri klavirskih interpunkcij. V filmu deluje ta sonata kot nekak\u0161en ponotranjeni oddih, kot umik v svet nedo\u017eivetih telesnosti, katerih se Trier v svoji filmski podobi sicer ne izogiba, vendar jih ponuja kot sekundarni material, kot nekak\u0161no izro\u010dilo med partnerjema in ne kot obred <i>de facto<\/i>. S posegom po tej kompoziciji v nekaj klju\u010dnih trenutkih filmske pripovedi, se ujamemo v oto\u017eno razmerje med samo nimfomanijo in vpra\u0161anjem, ali ni to skrita \u017eelja tistih mo\u0161kih, ki ho\u010dejo veljati za ma\u010disti\u010dne alfa-samce, od katerih se \u017eenska kar ne more odlepiti, saj so le-oni tisti, ki jo lahko pa res &#8216;do konca&#8217; zadovoljijo. A prav tukaj se zatakne \u2013 saj je mo\u0161ka potenca bistveno bolj omejena, kakor bi si ta-isti samci bili pripravljeni priznati. Zato pa so juna\u0161tva v njihovih pogovorih toliko bolj potencirana, \u017eenske pa poni\u017eane v seksualne objekte, v preigravanja po strunah violine, ki je tako ali tako narejena za to, da se nanjo igra. Sama na sebi ne zveni, do njene resonance pa vodi lok, s katerim se mora pravilno ravnati, da zasli\u0161imo njeno melodijo. \u0160e to \u2013 lok sam ne zveni, za glasbo sta potrebna oba \u2013 on, napet lok, in ona \u2013 napeta struna. \u0160ele tedaj violina zapoje.<\/p>\n<p>Polifonija: mala knji\u017eica za organiste, imenovana tudi &#8216;orgeljska knji\u017eica&#8217; in skladba <i>Ich ruf&#8217; zu Dir, Herr Jesu Christ<\/i> (BWV 639). Skladatelj je seveda Johann Sebastian Bach. Skaldba je v prvem in drugem delu filma nekak\u0161na rde\u010da nit, skoraj vzporedna zgodba, ki povezuje razli\u010dne zgodbe med seboj. Lahko bi se vpra\u0161ali sicer, zakaj je na tem mestu Bach? Kaj je na njem tak\u0161nega, da ga je Lars von Trier uvrstil v resni\u010dno opevanega skladatelja? Morda gre res za njegovo mo\u010d v polifoniji, v mnogo-melodi\u010dnosti, mnogo-zvo\u010dnosti, vendar je to le morda nekoliko prekratko gledanje. Mo\u010d polifonije je pravzaprav v kontrapunktu, v natan\u010dnem in premi\u0161ljenem razmerju med pikami (lat. <i>punktum<\/i>), ki v svojih so-razmerjih (lat. <i>contra<\/i>) predstavljajo najvi\u0161jo glasbeno-kompozicijsko tehniko, ki pripelje dva glasova do izjemnega so\u017eitja, dopolnjevanja in popolnosti. Dva glasova \u2013 ne mnogo-glasje. V osnovi enoglasni kontrapunkt ni mo\u017een \u2013 ni mo\u017eno priti v soglasje z enim samim glasom. Za soglasje sta potrebna najmanj dva. Njun preplet, tako melodi\u010den kakor tudi ritmi\u010den, je osnova razumevanja dualizma, principa dopolnjevanja in izpopolnjevanja. Glede na polifono tehniko, ki jo je do neverjetnih \u0161irin razvil prav Bach, je mo\u017eno trditi, da lahko tudi ve\u010d, med seboj izredno uigranih glasov, zazveni v so\u017eitju \u2013 v harmoniji, ki se tedaj (v obdobju baroka) \u0161e ni razvila. Nauk o harmoniji, o glasbenih vertikalnih lastnostih, spregovori mnogo bolj resno \u0161ele kasnej\u0161a zgodovina. Toda mre\u017ea, nekak\u0161na zvo\u010dna matrika, sestavljena in horizontal (melodij) in vertikal (harmonij), prestavlja osnovni trampolin, od katerega se bodo odbijala kasnej\u0161a veli\u010dastna glasbena dela. Vendar je osnova vsem zvo\u010dno in logi\u010dno, emocionalno in racionalno so\u017eitje, sobivanje in dopolnjevanje, ki lahko pripelje do to\u010dke, pogojno imenovane<i> popolnost<\/i>.<\/p>\n<p>In nato smo pri velikanu nem\u0161ke romanti\u010dne glasbe, Richardu Wagnerju. Zazveni njegovo <i>Rensko zlato<\/i> (nem. <i>Das Rheingold<\/i>) in glasba iz 3. dejanja z naslovom <i>Verwandlungsmusik<\/i>. Ni zanemarljivo dejstvo, da je po svoji <i>Melanholiji<\/i> (<i>Melancholia<\/i>, 2011), Trier ponovno posegel po Wagnerju. Impozantnost tega dela, glasbe sprememb, je veli\u010dastna in posebna \u2013 \u0161e posebej zaradi tolkalnega dela, nekak\u0161nega stroja, ki ureja vse, kar \u010dlovek ne more \u2013 ureja pa z mo\u010djo bogov, vsekakor. Richard Wagner je bil zagotovo velik pripovedovalec zgodb mitologije, hkrati pa se je dotikal velikih tem, \u010dlove\u0161kih fantazmatskih svetov in ne nazadnje \u2013 ljubezni. Joe kot nimfomanka, kot tista, ki se tako tudi izra\u017ea, stoji pravzaprav na meji med ljubeznijo in strastjo, ki jo ljubezen sicer zahteva \u2013 seksualnostjo, spolnostjo. Vse to jo dela nimfo, ki z mo\u010djo nevidnih (ali vidnih) sil plete mre\u017ee telesnosti, skozi katero posku\u0161a izraziti ve\u010d, kakor je mo\u017eno z besedami. \u010ce je Wagner pot v <i>Renskem zlatu<\/i> zakopal mit, pravljico v \u0161krate in vile, potem je Trier polo\u017eil v Joe \u017ealost in nemo\u010d, da spremeni svet okoli sebe spet nazaj v mit. Tretja slika <i>Renskega zlata<\/i>, iz katerega je glasbeni citat, pravi, da vsemogo\u010dni Alberich prisili svojega brata Mimeja, da mu iz renskega zlata naredi \u010depico nevidnosti (Mime je kova\u010d), pa je lahko mu\u010dil tudi ostale Nibelunge, da so delali zanj. Pa prideta Loge in Wotan in prelisi\u010dita Albericha \u2013 le-ta se je pred njima pobahal s svojim zlatom, nato pa se spremenil v ka\u010do in krasta\u010do, da bi dokazal mo\u010d svoje \u010depice. Nato mu jo spretni Loge ukrade, skupaj z Wotanom pa ga zve\u017eeta. Wotan in Loge ga odpeljeta skupaj z zakladom, s katerim \u017eelita odkupiti Freio od velikanov, da bi si vrnila mladost in lepoto. A lahko prepoznamo v teh zgodbi dejansko pot, ki jo prehodi Joe? Res je, da nima \u010depice, ki bi ji dala mo\u010d preobrazb, a vendar se lahko strinjamo, da s svojo mo\u010djo preobrazi marsikaterega od tistih, ki se jo dotaknejo.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8823\" rel=\"attachment wp-att-8823\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-8823\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-600x600.jpg\" alt=\"\" width=\"360\" height=\"360\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-600x600.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-768x768.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-110x110.jpg 110w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 360px) 100vw, 360px\" \/><\/a><\/p>\n<p>V filmu imamo tudi skladbo <i>Za Elizo<\/i> (nem<i>. F\u00fcr Elise<\/i>), bagatelo, miniaturo \u0161t. 25 v a-molu. Napisal jo je davnega leta 1810 Ludwig van Beethoven. Objavljena je bila \u0161ele 40 let po njegovi smrti (1867), saj se je original izgubil, rekonstrukcijo manuskripta pa so naredili po njenem prepisu, saj je bila popularna in so obstajale kopije. Raziskovalec Beethovnove zapu\u0161\u010dine navaja, da je naslov napa\u010den, saj bi naj bil F\u00fcr Therese, torej za Therezo Malfatti, kakor pri\u010dajo nekatera pisma. Vendar je bistveno bolj simpati\u010dna razlaga, ki jo je podala kanadska muzikologinja Rita Steblin, ki trdi, da gre za skladbo za <i>Juliane Katherine Elisabeth Barensfeld<\/i>. Bila je 13-letna deklica, ki jo je Beethoven spoznal pri urah solopetja (pri Antoniu Salieriju) in jo je u\u010dil igranja na klavir. Skladbica bi naj bila darilo-pismo za njen rojstni dan, zato je napisana na te\u017eavnostni stopnji igranja, ki bi jo naj deklica obvladala. Zanimivo je tudi, da skladba pri\u010dne na tonu E (za E-liza) in predstavlja kombinacijo imena: E (L-I) Es-E, vendar je ton Es (Eb) zapisan enharmoni\u010dno kot Dis (D#), vendar je namig nesporen. V filmu deluje skladba kot drobna nota, kot reminiscenca, kot napev, skrit v Joe in s tem prenesen nekam v spomine, preteklost, neznano kam. Preprostost skladbe je pravzaprav preprostost njenega po\u010detja. Nimfa pa\u010d ne more druga\u010de, saj je zavezana naravi.<\/p>\n<p>Iz opere <i>Rinaldo<\/i> pa je znameniti spev <i>Lascia ch&#8217;io pianga<\/i>, delo mojstra Georga Friedricha H\u00e4ndla. Aria za sopran je bila sprva napisana za njegovo opero Almira (1705), nato je melodijo uporabil v oratoriju <i>Il trionfo del Tempo e del Disinhanno<\/i> (1707) pod naslovom <i>Lascia la spina<\/i> (in spremenil besedilo), novo, reciklirano obliko, ki jo poznamo pa \u0161e danes, pa najdemo v operi Rinaldo (1711), poje pa jo Almirena v 2. dejanju. To arijo je Trier uporabil \u017ee v svojem filmu <i>Antikrist<\/i> (<i>Antichrist<\/i>, 2009), pa deluje kot nekak\u0161en glasbeni podpis. Besedilo pravi: <i>pusti me jokati, moja kruta usoda, moj vzdih po svobodi \u2013 naj \u017ealost prekine te verige mojega trpljenja, prosim usmiljenja<\/i>. Tako imamo ponovno idejo Joe, kaj pravzaprav ho\u010de in ne more. Ali ne more najti, ali sploh i\u0161\u010de? Morda pa je njena pretirana naklonjenost samo dolga pro\u0161nja Almire (kasneje Almirene), naj se je vendar vsaj usoda usmili. V filmu ima seveda prav ta arija svoje mesto, svoj glasbeni pogled na zaplete in krutost usod, ki se prepletajo med seksualnimi in osebnimi dramami. Prav resni\u010dno lahko zapi\u0161emo, da je Lars von Trier eden tistih re\u017eiserjev, ki ob Stanleyju Kubricku mnogo premi\u0161ljujejo o glasbi in ji posvetijo izjemno pozornost. Prav zaradi tega pa je nujno to njihovo dejanje razumeti kot vzporedni jezik, kot avdio-umetnost, s katero svoj film dogradijo do tega, da ga moramo videti in sli\u0161ati v vseh njegovih dimenzijah in pripovedih.<\/p>\n<p>In kon\u010dno: Wolfgang Amadeus Mozart in njegov <i>Rekviem<\/i>, ma\u0161a za umrle (tako imenovana<i> zadu\u0161nica<\/i>) v d-molu. Sli\u0161imo del z naslovom <i>Requiem Aeternam<\/i>. Gre za uvod, za njegov <i>adagio<\/i>, ki je ponotranjena \u017eelja in pro\u0161nja, naj se podeli rajnim ve\u010dni mir in naj jim ve\u010dna lu\u010d sveti (lat. <i>Requiem aeternam dona eis, Domine, et lux perpetua luceat eis<\/i>). Glede na to, da je to delo Mozartov <i>hommage<\/i> in pozdrav s svetom \u017eivih, je vsekakor jasno, kam Trier pelje celotno zgodbo. \u010clovek, ki se ne more izraziti in do\u017eiveti v celoti, kot bitje svoje lastne podobe in celovitosti, ostane ve\u010dno razprt, razklan in razdvojen. Spolnost je zagotovo ena od pomembnih poti, po kateri se mentalno zdravje oblikuje in izoblikuje. Na koncu obeh filmom se pravzaprav lahko spra\u0161ujemo, kaj je nimfomanija v primerjavi z mnogimi grozotami in podlostmi, ki jih sicer &#8216;zdravi&#8217; ljudje vsakodnevno po\u010dno drug drugemu. Ali je kak\u0161na nimfomanka kdaj bila kriva za genocid, ali je hiperseksualnost kadarkoli povzro\u010dala rasno in versko nestrpnost, ali je bila seksualnost kdaj kriva bombnega napada, stradanja in borznih \u0161pekulacij, velikih finan\u010dnih kraj in pobojev? Verjetno bi z lahkoto ugotovili, da ne. Vendar hodimo po tanki liniji tega, kar lahko imenujemo \u010dlove\u010dnost, eti\u010dnost, moralnost in vse, kar se na to ve\u017ee. Sicer pa, \u010de resni\u010dno natan\u010dno pogledamo okoli sebe, lahko vidimo, da prav vsega tega \u017ee davno ni ve\u010d. Tako je Mozartov <i>Rekviem<\/i> pravzaprav ma\u0161a zadu\u0161nica za vse tiste, ki vztrajajo na tej strani resni\u010dnosti.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8822\" rel=\"attachment wp-att-8822\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-8822\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_6-600x446.jpg\" alt=\"\" width=\"360\" height=\"268\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Lars von Trier drugi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":8813,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-8820","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8820","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8820"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8820\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8951,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8820\/revisions\/8951"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8813"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8820"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8820"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8820"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}