![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_5-600x395.jpg\")
<\/a><\/p>\nSonata za violino v A-duru, skladatelja C\u00e9sarja Francka, predstavlja izredni glasbeni dialog med klavirjem in kraljico glasbil \u2013 violino. Skladba pripada obdobju velike romantike, napisana pa je bila leta 1886. Eden njenih najlep\u0161ih delov je 3. stavek, ki vsebuje recitativ-fantazijo, polno razlo\u017eenih durovih in molovih akordov, preigravanje celotnega violinskega ambitusa v premi\u0161ljeni soigri klavirskih interpunkcij. V filmu deluje ta sonata kot nekak\u0161en ponotranjeni oddih, kot umik v svet nedo\u017eivetih telesnosti, katerih se Trier v svoji filmski podobi sicer ne izogiba, vendar jih ponuja kot sekundarni material, kot nekak\u0161no izro\u010dilo med partnerjema in ne kot obred de facto<\/i>. S posegom po tej kompoziciji v nekaj klju\u010dnih trenutkih filmske pripovedi, se ujamemo v oto\u017eno razmerje med samo nimfomanijo in vpra\u0161anjem, ali ni to skrita \u017eelja tistih mo\u0161kih, ki ho\u010dejo veljati za ma\u010disti\u010dne alfa-samce, od katerih se \u017eenska kar ne more odlepiti, saj so le-oni tisti, ki jo lahko pa res ‘do konca’ zadovoljijo. A prav tukaj se zatakne \u2013 saj je mo\u0161ka potenca bistveno bolj omejena, kakor bi si ta-isti samci bili pripravljeni priznati. Zato pa so juna\u0161tva v njihovih pogovorih toliko bolj potencirana, \u017eenske pa poni\u017eane v seksualne objekte, v preigravanja po strunah violine, ki je tako ali tako narejena za to, da se nanjo igra. Sama na sebi ne zveni, do njene resonance pa vodi lok, s katerim se mora pravilno ravnati, da zasli\u0161imo njeno melodijo. \u0160e to \u2013 lok sam ne zveni, za glasbo sta potrebna oba \u2013 on, napet lok, in ona \u2013 napeta struna. \u0160ele tedaj violina zapoje.<\/p>\n
Polifonija: mala knji\u017eica za organiste, imenovana tudi ‘orgeljska knji\u017eica’ in skladba Ich ruf’ zu Dir, Herr Jesu Christ<\/i> (BWV 639). Skladatelj je seveda Johann Sebastian Bach. Skaldba je v prvem in drugem delu filma nekak\u0161na rde\u010da nit, skoraj vzporedna zgodba, ki povezuje razli\u010dne zgodbe med seboj. Lahko bi se vpra\u0161ali sicer, zakaj je na tem mestu Bach? Kaj je na njem tak\u0161nega, da ga je Lars von Trier uvrstil v resni\u010dno opevanega skladatelja? Morda gre res za njegovo mo\u010d v polifoniji, v mnogo-melodi\u010dnosti, mnogo-zvo\u010dnosti, vendar je to le morda nekoliko prekratko gledanje. Mo\u010d polifonije je pravzaprav v kontrapunktu, v natan\u010dnem in premi\u0161ljenem razmerju med pikami (lat. punktum<\/i>), ki v svojih so-razmerjih (lat. contra<\/i>) predstavljajo najvi\u0161jo glasbeno-kompozicijsko tehniko, ki pripelje dva glasova do izjemnega so\u017eitja, dopolnjevanja in popolnosti. Dva glasova \u2013 ne mnogo-glasje. V osnovi enoglasni kontrapunkt ni mo\u017een \u2013 ni mo\u017eno priti v soglasje z enim samim glasom. Za soglasje sta potrebna najmanj dva. Njun preplet, tako melodi\u010den kakor tudi ritmi\u010den, je osnova razumevanja dualizma, principa dopolnjevanja in izpopolnjevanja. Glede na polifono tehniko, ki jo je do neverjetnih \u0161irin razvil prav Bach, je mo\u017eno trditi, da lahko tudi ve\u010d, med seboj izredno uigranih glasov, zazveni v so\u017eitju \u2013 v harmoniji, ki se tedaj (v obdobju baroka) \u0161e ni razvila. Nauk o harmoniji, o glasbenih vertikalnih lastnostih, spregovori mnogo bolj resno \u0161ele kasnej\u0161a zgodovina. Toda mre\u017ea, nekak\u0161na zvo\u010dna matrika, sestavljena in horizontal (melodij) in vertikal (harmonij), prestavlja osnovni trampolin, od katerega se bodo odbijala kasnej\u0161a veli\u010dastna glasbena dela. Vendar je osnova vsem zvo\u010dno in logi\u010dno, emocionalno in racionalno so\u017eitje, sobivanje in dopolnjevanje, ki lahko pripelje do to\u010dke, pogojno imenovane popolnost<\/i>.<\/p>\n
In nato smo pri velikanu nem\u0161ke romanti\u010dne glasbe, Richardu Wagnerju. Zazveni njegovo Rensko zlato<\/i> (nem. Das Rheingold<\/i>) in glasba iz 3. dejanja z naslovom Verwandlungsmusik<\/i>. Ni zanemarljivo dejstvo, da je po svoji Melanholiji<\/i> (Melancholia<\/i>, 2011), Trier ponovno posegel po Wagnerju. Impozantnost tega dela, glasbe sprememb, je veli\u010dastna in posebna \u2013 \u0161e posebej zaradi tolkalnega dela, nekak\u0161nega stroja, ki ureja vse, kar \u010dlovek ne more \u2013 ureja pa z mo\u010djo bogov, vsekakor. Richard Wagner je bil zagotovo velik pripovedovalec zgodb mitologije, hkrati pa se je dotikal velikih tem, \u010dlove\u0161kih fantazmatskih svetov in ne nazadnje \u2013 ljubezni. Joe kot nimfomanka, kot tista, ki se tako tudi izra\u017ea, stoji pravzaprav na meji med ljubeznijo in strastjo, ki jo ljubezen sicer zahteva \u2013 seksualnostjo, spolnostjo. Vse to jo dela nimfo, ki z mo\u010djo nevidnih (ali vidnih) sil plete mre\u017ee telesnosti, skozi katero posku\u0161a izraziti ve\u010d, kakor je mo\u017eno z besedami. \u010ce je Wagner pot v Renskem zlatu<\/i> zakopal mit, pravljico v \u0161krate in vile, potem je Trier polo\u017eil v Joe \u017ealost in nemo\u010d, da spremeni svet okoli sebe spet nazaj v mit. Tretja slika Renskega zlata<\/i>, iz katerega je glasbeni citat, pravi, da vsemogo\u010dni Alberich prisili svojega brata Mimeja, da mu iz renskega zlata naredi \u010depico nevidnosti (Mime je kova\u010d), pa je lahko mu\u010dil tudi ostale Nibelunge, da so delali zanj. Pa prideta Loge in Wotan in prelisi\u010dita Albericha \u2013 le-ta se je pred njima pobahal s svojim zlatom, nato pa se spremenil v ka\u010do in krasta\u010do, da bi dokazal mo\u010d svoje \u010depice. Nato mu jo spretni Loge ukrade, skupaj z Wotanom pa ga zve\u017eeta. Wotan in Loge ga odpeljeta skupaj z zakladom, s katerim \u017eelita odkupiti Freio od velikanov, da bi si vrnila mladost in lepoto. A lahko prepoznamo v teh zgodbi dejansko pot, ki jo prehodi Joe? Res je, da nima \u010depice, ki bi ji dala mo\u010d preobrazb, a vendar se lahko strinjamo, da s svojo mo\u010djo preobrazi marsikaterega od tistih, ki se jo dotaknejo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_7-600x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nimfomanka_6-600x446.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"