![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nicelni-teorem_2-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\nVrednost ni\u010dle mora biti 100-odstotna<\/i>, bi rekli. Toda to je \u0161ele za\u010detek. Neverjetni SF spektakel Terryja Gilliama z zvezdni\u0161ko igralsko zasedbo ponuja razmislek o vlogi tehnologije v dana\u0161nji dru\u017ebi. Z Ni\u010delnim teoremom<\/i> Gilliam kon\u010duje trilogijo, ki jo je za\u010del s filmom\u00a0Brazil<\/i>\u00a0(1985) in nadaljeval s filmom\u00a012 opic<\/i> (Twelve Monkeys<\/i>, 1995) ter ponuja vpogled v to, kako prihodnost danes vidijo starej\u0161i mo\u0161ki. Film Ni\u010delni teorem<\/i> se dogaja v fantazijskem Londonu prihodnosti. Glavno vlogo Qohena Letha, ekscentri\u010dnega in samotarskega ra\u010dunalni\u0161kega genija, ki ga prevzema eksistencialna tesnoba, igra prejemnik dveh oskarjev Christoph Waltz. Qohen \u017eivi sam v po\u017egani cerkvi in \u010daka na telefonski klic, ki bi mu naj prinesel odgovore, ki jih \u017ee dolgo i\u0161\u010de. Hkrati dela na skrivnostnem projektu, ki mu ga je dodelil upravnik (Matt Damon). Cilj projekta je odkriti smisel \u017eivljenja, ali enkrat za vselej dokazati, da smisla ni. Toda njegovo samoto prekinejo obiski spogledljive Bainsley (M\u00e9lanie Thierry) in Boba (Lucas Hedges), upravnikovega \u010dude\u017enega sina. \u0160ele, ko spozna mo\u010d ljubezni in po\u017eelenja, postane sposoben razumeti smisel \u017eivljenja. Glede na to, da je Terry Gilliam edini ameri\u0161ki \u010dlan slavne britanske skupine Monty Python<\/i> (Terry Jones, Mike Palin, Eric Idel in John Clees), vemo, da so se prav ti izredno inteligentni komedijanti \u017ee pred mnogo leti ukvarjali z idejo in s filmom Smisel \u017eivljenja<\/i> (The Meaning of Life<\/i>, Terry Jones in Terry Gilliam, 1983) \u2013 pa so uganko razre\u0161ili na svoj izjemen na\u010din. Toda Gilliam se je k njej vrnil ponovno.<\/p>\n
Glasbo za film Ni\u010delni teorem<\/i> je ustvaril eden zanimivej\u0161ih britanskih skladateljev \u2013 George Fenton (1950). Za seboj ima \u017ee ve\u010d kot 120 filmskih naslovov ter 4 nominacije za oskarja za originalno filmsko glasbo (Kraljev ribi\u010d \/The Fisher King<\/i>, Terry Gilliam, 1991\/; Nevarna razmerja \/Dangerous Liaisons<\/i>, Stephen Frears, 1988\/; Cry Freedom<\/i>, Richard Attenborough, 1987; Gandhi<\/i>, Richard Attemborough, 1982). Spregledati pa ne smemo njegovih partitur, ki jih je naredil za filme, kot so Polna roka prahu<\/i> (A Handful of Dust<\/i>, Charles Sturridge, 1988), Dolga pot domov<\/i> (The Long Walk Home<\/i>, Richard Pearce, 1990), V zadnjem trenutku<\/i> (Final Analysis<\/i>, Phil Joanou, 1992), De\u017eela senc<\/i> (Shadowlands<\/i>, Richard Attenborough, 1993), Intervju z vampirjem<\/i> (Interview with the Vampire \u2013 the Vampire Cronicles<\/i>, Neil Jordan, 1994) in nepozabni Ime mi je Joe<\/i> (My Name is Joe<\/i>, Ken Loach, 1998). Prav je, da sedaj prisluhnemo \u0161e njegovemu Ni\u010delnemu teoremu<\/i>.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nicelni-teorem_3-600x337.jpg\")
<\/a>George Fenton \u017ee takoj v glavni, naslovni temi filma (Main Title<\/i>) ponudi tisto svojo ‘noto’, s katero nas bo peljal preko celotne zgodbe. Klavir in violon\u010delo, ki se sre\u010data znotraj skoraj praznega glasbenega prostora nam ponudita odtujenost in votlost \u010dasa in smisla vsega, kar kasneje sre\u010dujemo. Vseh glasbenih to\u010dk je preko dvajset, pa je vsekakor dobro, da nekatere pobli\u017eje premislimo. Uvodni glasbi sledi Leth On the Street<\/i>, nedefinirana kakofonija vsega, kar lahko sre\u010damo v razsuti dru\u017ebi prihodnosti, vklju\u010dno s stroji, nebrzdanimi zvoki elektronike in tistim znanim cirkusantskim vrtiljakom, ki ne vodi nikamor \u2013 samo v krog \u017ealosti in pu\u0161\u010dobnosti. Fenton se ne ukvarja toliko z melodi\u010dnostjo, kakor pa s samo sporo\u010dilnostjo. In prav ta je nekak\u0161en glasbeni podpis film Ni\u010delni teorem<\/i>. Prisluhniti velja tudi delu Joby’s Party Part 1<\/i> in nadaljevanjem Part 2<\/i> in Part 3<\/i>. Strojna glasba, glasba strojev za stroje, glasba ra\u010dunalni\u0161kih matemati\u010dnih odli\u010dnosti, ki natan\u010dno dolo\u010dajo vse \u2013 od ritmi\u010dnih in harmonskih do melodi\u010dnih struktur v vsej svoji popolnosti. Vendar tako izredno prazne kakr\u0161negakoli drugega vpliva, raz\u010dlove\u010dene in uresni\u010dene v virtualnem svetu za virtualne ljudi in izmi\u0161ljeno resnico. Samo spomnimo se na prizor s pla\u017ee \u2013 tukaj je vse mo\u017eno: da popiva\u0161 in se ne napije\u0161, da se najeda\u0161 in se ne zredi\u0161, tukaj je vse tako, kakor bi moramo biti in \u0161e ve\u010d \u2013 ni resni\u010dno, vendar je \u0161e bolj\u0161e od resni\u010dnosti. Paradoks? Kje pa. Virtualna resni\u010dnost v smislu glasbe Beach Romance<\/i>, George Fenton pa kakor one-man-band nekje dale\u010d na hotelski terasi z glasbo, ki je ne more biti nikoli konec. Temu sledi seveda glasbena razlaga Inside Your Head<\/i>, ki nas popolje dalje od tega, kar lahko dojamemo kot ‘resni\u010dno’ in se kot tak\u0161no s tem soo\u010damo. Glasba odmeva, se sestavlja in na novo postavlja kot puzzle, kot nekak\u0161en vedno znova zaokro\u017een logi\u010dni teorem, v katerega ne moremo prodreti, ki se nam izmika prav tako, kakor se izmika tonalno sredi\u0161\u010de, smisel glasbene strukture in njene trdnosti.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nicelni-teorem_4-600x337.jpg\")
<\/a>\u010ce smo vedno iskali smisel na\u0161ega bivanja, na\u0161ega \u017eivljenja in vsega, kar zaznavamo, potem se morda ne spra\u0161ujemo pravilno. Kakor glasbena skrinjica, skrivnostna in ra\u010dunalni\u0161ko nesmiselna je Remote Central<\/i>, kar pravzaprav izredno ustreza sami ideji filma. Tudi Meeting Management<\/i> se pridru\u017euje temu glasbenemu spoznanju, le da prida veliko ve\u010d temnih glasbenih spoznanj in nekaj ironije. Morda samoironije, toda to je \u017ee vpra\u0161anje samega pogleda na film, ki hodi nenehno po robu absurda, groze resni\u010dnosti (Realnega) in se samo v\u010dasih spra\u0161uje, \u010de smo \u0161e sploh mi tisti, ki mislimo svet, ki nas obdaja \u2013 ali pa je prav ta svet \u017ee davno pri\u010del misliti nas, nas usmerjati, programirati, nadzorovati in sploh z nami upravljati na svoj popolnoma logi\u010den na\u010din. Tako se odvije tudi The Mainframe<\/i>, morda najbolj ostra in zami\u0161ljena glasbena kompozicija, ki nam jo daje George Fenton v tem filmu. Nenehno imamo lahko namre\u010d ob\u010dutek, da nas \u017eeli nagovarjati kot subjekte, ki so onkraj realnega sveta, ki smo kot robotizirani posamezniki in posameznice, ki \u017eelimo dognati, kaj je bistvo, vendar je samo bistvo nenehno v tem, da ga ni. Ali z drugimi besedami \u2013 da se nenehno izmika. Tako je ni\u010dla (0, Zero<\/i>) to\u010dka, ki je ne moremo definirati, saj se nahaja v sami sebi in je neskon\u010dna. Glasbeni del The Nurse<\/i> se spogleduje z erotiziranimi sanjami vsakega stroja, medtem ko se A New Bainsley<\/i> ponovno vra\u010da v rock, v razvpite \u010dase norosti in elektronike. Kon\u010dno je tukaj tudi Bob Collapses<\/i>, zatohla partitura, polna aritmi\u010dnih vzorcev in cloustrov, napovednik \u010dasa, ki o\u010ditno resni\u010dno prihaja in ki mu ne moremo uiti kar skozi \u0161ivankino uho, pa \u010detudi poznamo pravi odgovor na teorem. Smisel \u017eivljenja? Morda pa je smisel prav v tem, da ga nikoli ne spoznamo do konca, saj ga ne moremo izraziti.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/04\/Nicelni-teorem_5-600x225.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"