![\"tropicalia1\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/tropicalia1.jpg\")
<\/a><\/p>\nTropic\u00e1lia ou Panis et Circencis <\/em><\/strong>\u2013 razli\u010dni izvajalci <\/em>(Philips, 1968)<\/strong><\/p>\n Ob bli\u017enjem koncertu Caetana Velosa v Ljubljani je na\u0161 robni album kompilacija. Ob izidu je bil nekak\u0161en glasbeni manifest kratkotrajnega urbanega, avantpop gibanja tropicalismo <\/em>v Braziliji konec \u0161estdesetih let, tik preden je ponovno z vso silo udarila voja\u0161ka hunta. Je protislovni in pristni izkaz iskanja svobode onkraj dogem uradne politi\u010dne levice in lokalnega provincializma spe\u010dega velikana na ju\u017eni ameri\u0161ki polobli. Miks progresivnega rocka, subtilne podlage intelektualne bossa nove, konkretne poezije in angloameri\u0161kega rocka v lokalni predelavi. Vpliv The Beatles ni ob\u0161el Brazilje. Na nenavadnem albumu so mo\u010di zdru\u017eili mladi glasbeniki, ki so zve\u010dine prihajali iz severovzhodne pokrajine in zvezne dr\u017eave Bahia, sicer enega sredi\u0161\u010d afrobrazilske kulture z izjemno bogato in surovo zgodovino. To so bili mladci Caetano Veloso, Gilberto Gil, Tom Z\u00e9, trio Os Mutantes, Gal Costa in drugi. \u00bbKruha in iger\u00ab so bili jedki tropikalisti.<\/p>\n Kakor je o vplivu ameri\u0161ke pop kulture zapisal Veloso v svoji izjemno zanimivi avtobiografiji, osebnem videnju \u0161estdesetih let in onkraj v Braziliji, Tropska resnica<\/em>: \u00bbTo je realnost, ki je tropicalistas <\/em>ne moremo zanikati. \u0160e manj bi se ji radi melanholi\u010dno zoperstavili. Priznavamo, da je rado\u017eivost bistvena za vsakogar, ki bi bil rad soudele\u017een v urbani in internacionalni kulturni skupnosti. \u0160ablona nacionalizma bi bila \u017ealostni anahronizem. Hoteli smo sodelovati pri ustvarjanju svetovne govorice, da bi bili mo\u010dnej\u0161i in da bi potrdili na\u0161o izvirnost. Biti na teko\u010dem ni bilo dovolj, predvsem zato, ker smo uvideli oziroma smo si domi\u0161ljali, da moramo opozicijo ‘ameri\u0161ko proti provincialnemu’ preoblikovati.\u00ab<\/p>\n Leta 1967 so na \u017eivahno medijsko, kulturno in glasbeno prizori\u0161\u010de v Braziliji, ki ga je obdajalo more\u010de vzdu\u0161je diktature, kakor vihar vdrli tropikalisti. Bili so kratkotrajno avant-pop umetni\u0161ko gibanje mladih ustvarjalcev, glasbenikov, literatov, filmarjev iz kroga Cinema Novo, likovnih ustvarjalcev, socialistov in anarhistov, ki so izhajali iz modernega kontrakulturnega vala na brazilskih univerzah. Za name\u010dek so bili glasbeniki Caetano Veloso, Gilberto Gil, Tom Z\u00e9, Gal Costa, Velosova sestra Maria Bethania vsi po vrsti doma iz severovzhodne zvezne dr\u017eave Bahie, z gledi\u0161\u010da starega politi\u010dnega, medijskega in kulturnega sredi\u0161\u010da Ria nerazvitega, zaostalega severovzhoda. Bahijska provinca je vra\u010dala udarec centru. Kakor se je pokazalo pozneje, je bil \u00bbnevtralni\u00ab teren zanje in tudi za \u010drnskega elektri\u010dnega kitarista Jorgeja Bena Jora gospodarsko sredi\u0161\u010de S\u00e3o Paulo.<\/p>\n Veloso in Gil sta s svojimi absurdnimi \u00bbdadaisti\u010dnimi\u00ab nastopi in koreografijo na popevkarskih televizijskih festivalih in koncertih zaznamovala odmik od prevladujo\u010dih vzorcev v brazilski popularni godbi. V svojem \u00bbprogresivnem rocku\u00ab (kar je zelo zasilna oznaka) sta med seboj me\u0161ala zvok elektri\u010dnih glasbil rocka z zvenenjem tradicionalnih afrobrazilskih glasbil. Besedila pesmi so dvoumno obravnavala novo potro\u0161ni\u0161ko mentaliteto, napadala vseprisotnost mno\u017ei\u010dnih medijev v modernih brazilskih mestih in povsem odkrito izra\u017eala razo\u010daranje nad staro politi\u010dno levico.<\/p>\n Tropikalizem, to\u010dkasto razpreden v najve\u010djih brazilskih mestih, je bil dolo\u010den rez v heterogeno in medijsko razburkano brazilsko urbano kulturo, prelom, ki jo je zaznamoval in zaradi katerega so postale bolj vidne konture in ideologije brazilske moderne dru\u017ebe in njene popularne kulture. Nikoli ni bil povezano, notranje koherentno gibanje, kakor bi lahko sklepali iz mednarodne potujo\u010de multimedijske razstave iz leta 2005, kar je bil za\u010detek njegovega obse\u017enega mednarodnega odkrivanja in razstavljanja.<\/p>\n Gibanje se je vpisovalo v inovativno, diskontinuirano tradicijo brazilskega in svetovnega umetni\u0161kega modernizma proti estetskim in politi\u010dnim omejitvam, ki so prevladovale v tedanji Braziliji in jo blokirale. Ustvaril je pogoje za eksperiment, za \u0161iritev forme, saj so se glasbeniki odprli vsem zanje relevantnim glasbenim in drugim virom v Braziliji in svetu. Z na\u010dini predstavljanja, namerno vizualno provokacijo, je zdramil urbani srednji razred in ga z \u00bbnesmiselnimi\u00ab kola\u017ei ter bogato referen\u010dno igro tropov v besedilih pesmi zbujal iz omotice \u2013 ali pa ga vsaj pripravil do odkritega zavra\u010danja \u2013 in posredno opozarjal na dejanskost brazilske dru\u017ebe, ki so jo tla\u010dili rev\u0161\u010dina, izkori\u0161\u010danje in zatiranje. Brazilska voja\u0161ka hunta je pre\u017ee\u010do nevarnost v tropikalizmu prepoznala, priprla je Gila in Velosa ter ju za nekaj let izgnala iz dr\u017eave.<\/p>\n Tropic\u00e1lia<\/em> je bil Velosov poeti\u010dni neologizem. Mediji so ga hiteli prekrstiti v \u00bbizem\u00ab. Ime tropicalismo <\/em>je po Velosovem mnenju izklju\u010devalo ravno tiste elemente, ki so jih \u017eeleli poudariti, predvsem internacionalne, protinacionalisti\u010dne, in tiste, ki so vodili k njihovi identifikaciji s celotno urbano kulturo Zahoda.<\/p>\n <\/p>\n