Obljuba<\/em>\u00a0(A Promise<\/em>, Patrice Leconte, glasba Gabriel Yared, 2013)<\/p>\n Obljube so zagotovo nekaj, kar ni\u010d ne stane, pa se lahko prav zaradi tega deli naokrog kot zrak. Temu smo lahko pri\u010da v vsakdanjem \u017eivljenju prav res na veliko, da ne govorimo o politiki. Obljube je tudi najla\u017eje prelomiti, saj to prav tako ni\u010d ne stane, razen morda nekaj \u017eivcev od nekoga drugega, ki se je na na\u0161o obljubo zanesel. Res je, da je re\u017eiser in scenarist Patrice Leconte dal temu filmu naslov Obljuba (A Promise)<\/em>, vendar je film sam nastal po zgodbi z originalnim naslovom Widerstand der Wirklichkeit<\/em> (prev. Odpor realnosti, <\/em>ki je del knjige Skrivnost, ki \u017ege<\/em>), katere avtor pa je avstrijski pisatelj Stefan Zweig (1881-1942). Pravkar je nastal namre\u010d \u0161e en film po njegovi literarni predlogi \u2013 Grand Budapest Hotel<\/em> (Wes Anderson, 2014) in dobil srebrnega medveda v Berlinu za re\u017eijo. Tragika Zweigovega \u017eivljenja in njegovega samomora je vsekakor tragika filma, vendar se lahko vpra\u0161amo, \u010de je dejansko obljuba tista, ki ta film ozna\u010duje. Ne moremo sicer zanikati, da ni del zgodbe, vendar bi bila za nekoliko globlje razumevanja zagotovo potrebna \u0161e beseda ‘realnost’. Saj le-ta povzro\u010di, da se celotna drama odvrti. Poglejmo najprej kako in zakaj.<\/p>\n Glasbo za to dramo je napisal znan skladatelj filmskih partitur Gabriel Yared (1949). Za svoje delo je leta 1997 prejel tudi presti\u017enega oskarja za originalno glasbo pri filmu Angle\u0161ki pacient<\/em> (The English Patient<\/em>, Anthony Minghella, 1996). Sicer pa ga dobro poznamo po filmih, med katerimi so Mesto angelov<\/em> (City of Angels<\/em>, Brad Silberling, 1998), pa Nadarjeni gospod Ripley<\/em> (The Talented Mr. Ripley<\/em>, Anthony Minghella, 1999), \u017divljenje drugih<\/em> (Das Leben der Anderen<\/em>, Florian Henckel von Donnersmarck, 2006), Hladni vrh<\/em> (Cold Mountain<\/em>, Anthony Minghella, 2003) in Kraljevska afera<\/em> (En kongelig affaere<\/em>, Nikolaj Arcel, 2012). Kakorkoli \u2013 glasba, ki jo pi\u0161e Yared, je premi\u0161ljena in kot tak\u0161na odli\u010dna prav za drame. Za film Obljuba<\/em> je naredil 14 glasbenih to\u010dk, vsekakor pa ima svojo glasbeno vlogo tudi klavirska skladba, ki jo igra Lotte. O tem kasneje.<\/p>\n Prvi, nekak\u0161ni uvodni takti v film, imajo naslov Iron and Fire<\/em>. Sicer pomenljiv naslov, ki pa niti ni tako zelo simboli\u010den, \u010de pomislimo na gospoda Hoffmeisterja in na to, s \u010dim se ukvarja. Glasba je resni\u010dno nekako trda, vendar ponuja nekje dale\u010d tudi razumevanje in melodi\u010dnost, s katero Yared meh\u010da sicer strojno naravnano ritmizacijo. Druga skladba je An Innocent Game<\/em>, v kateri pa \u017ee nekako razkrije prave adute pripovedi, v katero nas zapleta. Klavir je ponovno nepogre\u0161ljiv in\u0161trument, njemu pa doda harfo \u2013 kakor bi \u0161lo za soigro dveh velikih strunskih glasbil, enega iz razreda tolkal, drugega brenkal: oba pa imata veliko \u0161tevilo strun, na katere je mo\u017eno igrati, vendar le pravi glasbenik lahko izvede prave tone in sestavi pravo melodijo. Sta to \u017ee Lotte in Friedrich? Zagotovo ne \u0161e popolnoma, toda izvajalec, nevidni interpretator glasbenih vsebin, to \u017ee ve. Temu sledi The Woman I Love<\/em> in nam razkrije to\u010dko premi\u0161ljevanja mladega Friedricha. Ali je to ljubezen? Se lahko to imenuje ljubezen? Ozka dru\u017ebena realnost tedanjega \u010dasa ne omogo\u010da niti razgovor o tem, kaj \u0161ele razkritja \u010dustev, ki niso tako preprosta. Melodija je sestavljena iz glasbenega preigravanja, kakor bi poslu\u0161ali na eni strani skrivnostjo skrinjico, na drugi pa ostre zvoke godal, ki ne nudijo prav velike ugodnosti. Toda \u2013 ali je ljubezen lahko ugodna? Sicer verjamemo, da je, vendar nosi v sebi vedno \u0161e mnogo drugih nians, ki vrejo na plano ob sili \u010dustev, za katera ne moremo vedno trditi, da so povezana le s strastjo. Tukaj je vedno \u0161e vsaj strah (pred izgubo ljubljenega objekta). In prav ta se po\u010dasi uresni\u010duje in prikrade tako v zgodbo, kakor tudi v glasbo.<\/p>\n Nato pa\u00a0The Piece of the Puzzle<\/em>, ko\u0161\u010dek zlo\u017eenke. O\u010ditno je, da gre za pomanjkanje nekak\u0161nega meta-pogleda, vi\u0161inske razdalje, ki daje mo\u017enost videnja ve\u010d, kakor tedaj, ko smo potopljeni v sam dogodek. Yared nam sicer v glasbi ne daje utehe, morda \u0161e ve\u010d: zavija nas v od\u010daran svet ne-mo\u017enosti, s katero se morata Lotte in Friedrich pa\u010d soo\u010diti. Nadaljevanje te glasbene ideje je v Death Soon<\/em>, ki pa ni pasijon smrti, temve\u010d bolj njen passion<\/em>, torej strast. Smrt je nekaj, kar jam\u010di, da obstaja konec poti. Je nekaj, kar postavi realno<\/em> tja, kamor spada: v spoj imaginarnega in simbolnega sveta na\u0161ih fantazem. Tako sta na koncu mo\u017ena le \u0161e red in mir. Morda najbolj jasna glasbena tema ima naslov Lotte and Friedrich<\/em>, vendar je tudi najkraj\u0161a \u2013 ima le dobrih 40 sekund. Yared je torej odli\u010dno odgovoril na samo mo\u017enost njunega skupnega \u010dasa \u2013 ta je najkraj\u0161i od vseh, ki se odvijejo pred na\u0161imi o\u010dmi in v na\u0161ih u\u0161esih. Njuna tema, njuno snidenje ni vulkan, ni erupcija po \u010dakanju, temve\u010d oddaljeno melanholi\u010dno premi\u0161ljevanje, kaj vse se je zgodilo. No, zgodilo se je vsekakor vse, kar se je moralo zgoditi. Ljubezen pa\u010d ne prizana\u0161a.<\/p>\n Nato lahko prisluhnemo ponovno ideji tovarne, At the Factory<\/em>, reminiscenci samega za\u010detka. Sledi Under the Spell<\/em>, glasbeno spra\u0161evanje o uroku. Melodi\u010dno najbolj izra\u017een del, ki se kar ne more izviti iz soigre klavirja (plus harfe) in angle\u0161kega roga. Skoraj bi lahko rekli, da gre za glasbeno miniaturo, vendar le v smislu materiala, ki je krhek in svojstven. Tako nas popelje kon\u010dni Journey into the Past<\/em> pa\u010d tja, kjer se je vse za\u010delo. Glasbeno je to sicer mo\u017eno, vendar pa sama resnica \u010dasa to ne omogo\u010da. Prestavljanje v dramo preteklosti je mo\u017eno le, \u010de se odpovemo sedanjosti. Widerstand der Wirklichkeit <\/em>se lahko o\u010ditno uresni\u010di, vendar za visoko ceno.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/Obljuba_1a-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/Obljuba_2-600x337.jpg\")
<\/a>Nem\u010dija, leto 1912. Friedrich Zeitz (Richard Madden), diplomant iz skromne dru\u017eine, nastopi pisarni\u0161ko delo v tovarni jekla. Karl Hoffmeister (Alan Rickman), starej\u0161i lastnik podjetja, je navdu\u0161en nad novin\u010devo spretnostjo, zato mu ponudi mesto zasebnega tajnika. Ko ga zapusti zdravje, je prisiljen delo opravljati doma. K sebi povabi tudi fanta in mu predstavi svojo mnogo mlaj\u0161o \u017eeno Lotte Hoffmeister (Rebecca Hall). Friedrich se s\u010dasoma strastno zaljubi v o\u010darljivo, a zadr\u017eano gospodarico, vendar svojih \u010dustev ne razkrije. Ko Hoffmeister tajnika po\u0161lje v Mehiko za nadzornika rudnika, se fant ob \u017eenini osupli reakciji prepri\u010da, da je ljubezen obojestranska. Ljubezen, ki je Lotte ne more iz\u017eiveti v prisotnosti obolelega mo\u017ea. Friedrichu obljubi, da bo \u010dez dve leti, ko se vrne, njegova. Ob izmenjavi strastnih pisem zaljubljenca te\u017eko pri\u010dakujeta ponovno snidenje, vendar tik pred povratkom v Nem\u010dijo izbruhne prva svetovna vojna in prepovedana je plovba med Ju\u017eno Ameriko in Evropo. Osem let kasneje se Friedrich v upanju, da ga je Lotte \u010dakala, vrne.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/Obljuba_3.jpg\")
<\/a>Sledi del Letters<\/em>, sestavljen iz prej\u0161njih (godalnih) elementov, spoznanj resni\u010dne ljubezni, ki je najbolj \u017eiva tedaj, ko je ne moreta uresni\u010diti. Vse to je odli\u010dno vodilo za pisma, za mno\u017eico pisem, ki se vrstijo med njima. In temu jasno sledi njena obljuba, The Promise<\/em>, da ga bo po\u010dakala, da se vrne. Sicer bi pri\u010dakovali, da bo ta del nekak\u0161en osrednji del filma, vendar je Yared postavil glasbeno idejo iz prej\u0161njih dveh skladb tako, kakor bi obljuba samo nadaljevala nekaj, kar je posledica verjetna v ljubezen (The Woman I Love<\/em>) z nadaljevanje v pisma (The Letters<\/em>) in kon\u010dno \u2013 v ubesedeno nemo\u017eno realnost. Ne pozabimo, da je dal Zweig noveli naslov Widerstand der Wirklichkeit<\/em> in v tem naslovu ni nikakr\u0161ne obljube. Gre za odklon,odpor (nem. Widerstand<\/em>) za prelom in razpoko med realnostjo (nem. Wirklichkeit<\/em>) in idejo, da je mo\u017eno uresni\u010diti sanje. Vendar se sanje uresni\u010dujejo samo, kadar spimo. \u0160e najbolj pa se uresni\u010dujejo, kadar spimo dobro.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/Obljuba_4-600x421.jpg\")
<\/a>Yared se nato vpra\u0161a Where are You My Love<\/em> in nas zavije v pravlji\u010dno kopreno zvoka, s katerim nadaljuje v zaklju\u010dni, skoraj svoj finalni del z naslovom In Each’s Other’s Arm<\/em>. Skladba se skloni v \u0161irok orkestrski zvok, kakor bi kon\u010dno zajela tam, kjer ji je mesto \u2013 v polnem zamahu melodike, s katero nas Yared napolni v vsakem svojem filmu. Tako se znajdemo sredi godalnih zanosov, polnih neizpolnjenih mo\u017enosti in pozabljanja.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/Obljuba_5-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"