![\"VU\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/VU.jpg\")
<\/a><\/p>\nThe Velvet Underground : White Light\/White Heat<\/em> <\/strong>(Verve, 1968)<\/p>\n Histori\u010dni untergrunt v \u017eametnem pomenu. The Velvet Underground so bili \u010detvorka – Lou Reed, John Cale, Sterling Morrison in Maureen Tucker. White Light\/White Heat <\/em>je album, ki se je najbolj pribli\u017eal zvenu zgodnjih, originalnih VU na koncertih. Je hoteno nelep, \u0161ume\u010d, brne\u010d, skrivnostno neposreden, tema\u010den, avantgarden in rockovski. Bendu se je poznalo, da je Cale (oja\u010dana viola in elektri\u010dni bas) izhajal iz newyor\u0161kega minimalisti\u010dnega kroga.<\/p>\n Album so snemali septembra 1967. Kazalci so bili vseskozi na \u00bbrde\u010dem\u00ab. Bend ni imel pojma o snemanju v studiu, tonski tehnik je snemanje zaradi amaterizma skupine sabotiral in jim prepustil studio. Izcimil se je album komadov, ki so polni zvokovnih popa\u010denj, podtalnega \u0161uma, zna\u010dilne repeticije in tematskih \u010duda\u0161tev. Prek njega se je \u0161irila druga\u010dna estetika, ki je daljnose\u017eno vplivala na naslednje rokenrol generacije. Prvenec VU iz leta 1967 z Warholovim podpisom in malone vsiljenim modnim dodatkom pevke Nico je prelomil z ute\u010denim pojmovanjem rokenrola, saj se je v pesmih podal v skrivne, potla\u010dene kote urbanega \u017eivljenja. Toda White Light\/White Heat <\/em>je zares njihov album. Najavil je odpoved VU varno nevarnemu zavetju umetnostne tovarne poparta in boemskega kroga Andyja Warhola.<\/p>\n Ta lo\u010ditev ni bila ne\u017ena. Warhol, ki je sprva povsem omre\u017eil Louja Reeda, ga je ozmerjal s podgano, skupina pa je do\u017eivela usodo \u0161tevilnih podobnih bendov: hodila je po robu sistema, najedale so jo notranje razprtije, ena klju\u010dnih je bila ta med Reedom in bolj eksperimentalno usmerjenim Johnom Caleom. Do leta 1970 je bend izdal \u0161tiri albume, ki so veljali za obskurne, razen za pe\u0161\u010dico gore\u010dih obo\u017eevalcev \u2013 najve\u010dji je bil vsekakor pevec Modern Lovers Jonathan Richman – in za del progresivne ameri\u0161ke rockovske kritike. V osemdesetih letih so iz\u0161li \u0161e neobjavljeni posnetki izgubljenega \u00bb\u010detrtega\u00ab albuma, ki je za nazaj dopolnil podobo o poti Velvet Underground, spremembi smeri po odhodu oziroma kar izgonu Calea iz benda, kjer je do izraza pri\u0161la Reedova nadarjenost za klepanje in interpretacijo rockovskih pesmi, \u010detudi z dru\u017ebeno potla\u010deno tematiko.<\/p>\n Ena izmed klju\u010dnih potez, ki jo je prodorna ameri\u0161ka kulturna kritika pripisala Velvet Undeground in njihovim sopotnikom, je bila dvoumna \u00bbideja avantgardnega rocka\u00ab. Ellen Willis je leta 1978 v zborniku vodilnih ameri\u0161kih kritikov zapisala: \u00bbBili so prvi rokenrol umetniki, ki niso imeli nobene prave mo\u017enosti za pridobivanje mno\u017ei\u010dnega ob\u010dinstva, saj je bila njihova glasba preve\u010d intelektualna, stilizirana in odmaknjena, da bi postala komercialna\u00ab.<\/p>\n To je bila tedaj glasba kulturne opozicije, ki se je zaradi surovosti, neizprosnosti razlikovala od lastnega kulturnega, rockovskega konglomerata, \u010dedalje ve\u010djega posla z glasbo. Vsi glasbeni odpadniki na tem vrtiljaku, Reed in dru\u0161\u010dina niso bili osamljeni, so s svojim delovanjem sku\u0161ali povedati le to, da \u017eelijo nekako ohraniti pri \u017eivljenju mo\u017enost kulturne opozicije, brez kakr\u0161nih koli pri\u010dakovanj, da bodo s seboj ponesli generacijo, kaj \u0161ele nacionalno kulturo.<\/p>\n White Light\/White Heat <\/em>je imeniten izkaz te nemogo\u010de pozicije.<\/p>\n <\/p>\n