Richard Wagner: Opera in drama<\/em>. Prevodi Simon \u0160irca, Zalo\u017eba univerze v Novi Gorici, 2013<\/p>\n Glasbeni del sveta je leto 2013 posvetil 200-letnici rojstva velikega nem\u0161kega romanti\u010dnega skladatelja Richarda Wagnerja. Ob tej prilo\u017enosti je iz\u0161el tudi prevod njegovega pomembnega dela, ki ga je ustvaril leta 1851 in predstavlja bistven prelom v razumevanju glasbeno-odrske umetnosti prihajajo\u010dega stoletja. Ker gre v tem primeru za edini prevod v sloven\u0161\u010dino, je toliko bolj pomembno, da se nanj opozori. Wagner je bil ob svojem glasbenem ustvarjanju tudi precej dejaven v pisanju razli\u010dnih besedil, med drugim tudi knjig. Njegovo delo Opera in drama<\/em>, s katerim je \u017eelel predvsem poudariti pomembnost (svojega) opernega ustvarjanja in pogleda na to, je obrnilo idejo same opere v glasbeno dramo in povzro\u010dilo precej sprememb na tem podro\u010dju \u2013 vsekakor \u0161ele po njegovi smrti.<\/p>\n Z Wagnerjevimi besedami, da je tvorec umetnine prihodnosti umetnik sedanjosti, ki sluti \u017eivljenje prihodnosti in hrepeni po tem, da bi bil v njem vsebovan, se zaokro\u017euje ta prevod, ki pomeni brez dvoma zanimivo literarno in glasbeno-zgodovinsko branje. Z dodatnim pismom (katerega v osnovni izdaji Wagnerjeve knjige ni), ki ga je Wagner napisal Mathildi von Wesendonck 30. maja 1859, pa prevajalec zanimivo popestri pogled na skladatelja, ki je znal tako dobro o\u010darati marsikatero \u017ee poro\u010deno \u017eeno in tako dvigniti temperaturo med znanci, prijatelji, meceni, obo\u017eevalci in sicer\u0161njo dru\u017ebo.<\/p>\n Te\u017eko bi rekli, da je to knjiga vseh knjig ali pa velika razprava o glasbi. Vsekakor pa lahko re\u010demo, da je pomembna za razumevanje Wagnerjevega razmi\u0161ljanja, ki ni brez raznovrstnih vplivov \u2013 od Nietzscheja dalje. Delo sodi v \u010das, ko se je ukvarjal z Nibelun\u0161kim prstanom<\/em>, torej z glasbeno dramo in razmi\u0161ljanjem o svojih umetni\u0161kih in hkrati politi\u010dnih idejah. Sama knjiga je sestavljena iz treh delov: Opera in narava glasbe<\/em>,sledi Gledali\u0161ka igra in narava dramskega pesni\u0161tva<\/em> ter Pesni\u0161tvo in glasbena umetnost v drami prihodnosti<\/em>. Vsak od delov predstavlja zaklju\u010deno celoto, vendar smiselno povezano v samo idejo knjige.<\/p>\n Tako se prvi del ukvarja ve\u010d ali manj z napadom, nekak\u0161no esejisti\u010dno kritiko tedanje ‘sodobne’ opere in napada ter obto\u017euje Giacoma Meyerbeera in Gioacchina Rossinija, da sta izdajalca same umetnosti. Obto\u017euje ju, da sta prodala umetnost za odobravanje mno\u017eice in osebni senzacionalizem. Morda je najbolj znana izjava iz tega dela ta, da vsebujejo Meyerbeerove opere posledice brez vzrokov. V drugem delu se sre\u010damo z Wagnerjevim najob\u0161irnej\u0161im premi\u0161ljevanjem o vlogi besede\/poezije v njegovi glasbeni drami, tretji del pa prina\u0161a ve\u010d ali manj splo\u0161ni pregled nad konceptom ‘idealne’ glasbene drame, v zdru\u017eitvi umetnosti in v mo\u010di, ki jo ima glasba skupaj z besedo.<\/p>\n Prevod knjige Opera in drama<\/em> prina\u0161a nova premi\u0161ljevanja v glasbeni prostor, saj je bilo delo za tiste, ki ne berejo originalne nem\u0161ke verzije (ali nekoliko manj posre\u010dene angle\u0161ke prevode) skoraj nedosegljivo. Glasbena, \u0161e bolj\u0161e: muzikolo\u0161ka stroka se, roko na srce, Wagnerjevim delom izogiba na razli\u010dne na\u010dine, pa naj gre za te\u017eave pri izvedbah njegove glasbe ali pa gre za ideolo\u0161ke prepade in spopade, ki jih ne \u017eeli odpirati. Ali pa morda \u0161e ni izdelala dobrega orodja, s katerim bi se dalo Wagnerjevo glasbeno zapu\u0161\u010dino pogledati nekoliko bolj natan\u010dno in premi\u0161ljeno. V na\u0161em prostoru je na primer zelo malo (javnega ali akademskega) premi\u0161ljevanja o znamenitem Tristanovem akordu<\/em>, saj se meni, da je bilo o tem povedano \u017ee vse. Vendar ni tako. Po preteklem letu, ko je svet vendarle na najrazli\u010dnej\u0161e na\u010dine obele\u017eeval njegovo 200-letnico rojstva, se je v slovenski muzikologiji dogajalo dokaj malo \u2013 ve\u010d ali manj bolj na ljubiteljski oz. amaterski ravni, kakor pa na tisti ‘strokovni’. Akademiki so v ve\u010dini modro mol\u010dali<\/em> (aliteracija je na mestu) in se tako izognili javnim debatam okoli Wagnerjevega antisemitizma, nami\u0161ljene zapletenosti njegove glasbe in ostalim pribli\u017ekom. To je pa (\u017eal res) ve\u010dinoma tudi vse, kar imajo o njem za povedati mnogi, ki opazujejo glasbo z varne razdalje klini\u010dno \u010distih, razku\u017eenih predavalnic, oddaljeni od drznih in radikalnih misli sodobnega glasbenega premi\u0161ljevanja.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/OID_1-429x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/OID_3-484x600.jpg\")
<\/a>Vsekakor pa je zanimiv \u0161e dodatek, ki ga najdemo v tem prevodu. Gre za prevod \u010dlanka J. L. Bullerja z originalnim naslovom The Thematic Role of Stabreim in Richard Wagner’s Der Ring des Nibelungen<\/em>, objavljen v Opera Quarterly<\/em>, vol. 11. no. 4 (1995, Oxford University Press), str. 59. Gre namre\u010d za razpravo o aliteraciji (nem Stabreim<\/em>) v delu, ki je nastajalo vzporedno s knjigo Opera in drama<\/em>. Aliteracija spada med glasovne besedne figure in je soglasni\u0161ki stik, torej ponavljanje enega ali ve\u010d istih soglasnikov, najve\u010dkrat vsekakor v pesni\u0161tvu ali pregovorih, redkeje v govorni\u0161tvu in pripovedni\u0161tvu. Gre za u\u010dinek, ki nastane preko zvoka besede, prav zaradi tega pa v glasbi tako pomemben element, na primer ziblje vedno veter veje<\/em>. Tako se tudi Wagner ukvarja v svojih libretih prav s tem glasbeno-besednim fenomenom, o katerem pravi (str. 149 v tem prevodu), da se … v soglasni\u0161kem stiku sorodni jezikovni koreni drug z drugim spojijo na tak na\u010din, da ravno tako, kakor zvenijo podobno \u010dutu sluha, spletajo podobne predmete v njihovo skupno sliko<\/em>. In v nadaljnjem razmi\u0161ljanju navaja primere uporabe le-tega pri libretih za glasbene drame (odli\u010den Wagnerjev primer je recimo Liebe gibt Lust zum Leben<\/em> \/ prev. Ljubezen daje strast do \u017eivljenja<\/em>) ali pa celo izpeljava iz tega, ki pa zveni ironi\u010dno \u2013 Die Liebe bringt Lust und Leid<\/em> (prev. Ljubezen prina\u0161a strast in \u017ealost<\/em>). Tako lahko vidimo, da je Wagner premi\u0161ljeval tudi o samem zvoku besed, kar je morda v nekem trenutku najpomembnej\u0161i element, ko opazujemo njegov jezik, besedi\u0161\u010de njegovih libretov preko glasbenega, zvo\u010dnega u\u010dinka. Mnogi muzikologi namre\u010d tako radi poudarjajo, da so njegovi libreti prenapihnjeni, prazno besedi\u010denje in napihovanje, le redki pa se (\u017eal) ukvarjajo s tem, kako je besede spajal z glasbo in kako je s tem dosegal razli\u010dne u\u010dinke.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/OID_5-600x450.jpg\")
<\/a>Tako je knjiga Opera in drama<\/em> v slovenskem prevodu, katerega podpisuje Simon \u0160irca, nekako \u0161e vedno primer razumevanja glasbene zgodovine skozi besede tistih, ki so imeli v njej in o njej kaj povedati. Richard Wagner ni bil le snovalec nove glasbe, temve\u010d tudi njen premi\u0161ljevalec. Lahko se sicer prav po akademsko pokregamo, kaj vse je izjavljal in \u010desa ni, vendar ostaja nekaj dejstev vendarle neizpodbitnih \u2013 brez njega in njegovih premikov temeljev glasbene strukture, bi glasba 20. stoletja ne bila tako drzna in mnogo-plastna, kakor se je kasneje izkazalo. Njegovi glasbeni dedi\u010di so ustvarili temelje filmske glasbene govorice, v kateri \u0161e danes prednja\u010dijo Wagnerjeve ideje in strukture. Brez njega bi ne bilo opernega gledali\u0161\u010da v Bayreuthu, brez njega bi ne bilo \u010darobnega gradu Neuschwanstein<\/em> na Bavarskem, bi ne bilo mnogih pomembnih knjig Friedricha Nietzscheja in prav gotovo tudi ne vseh znanih oper in opernih dram, ki jih je ustvaril.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/OID_4-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"