{"id":9133,"date":"2014-05-27T19:03:41","date_gmt":"2014-05-27T17:03:41","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9133"},"modified":"2014-05-27T19:13:14","modified_gmt":"2014-05-27T17:13:14","slug":"v-objemu-caetana-velosa-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9133","title":{"rendered":"V objemu Caetana Velosa"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
naslovnica novega albuma Abra\u00e7a\u00e7o (Universal Music, 2012)<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

(Caetano Veloso, Cankarjev dom \u2013 Gallusova dvorana, 11. maj 2014)<\/p>\n

Razlogov, zakaj sem tako dolgo mencala z recenzijo Caetanovega koncerta, je ve\u010d. Priznam, da sem v pisanju recenzij v zadnjem letu, dveh, postala malo zarustana. Oder mi je predruga\u010dil kriti\u0161ko refleksijo, kot sem jo poznala in prakticirala v\u010dasih, ko sem z notesnikom in \u010drno nalivko v roki, skrita v kakem kotu po\u017eirala besede in muziko in takoj po koncertu tekla domov pisat tekst, da ja ne bi \u010desa pozabila povedati. Namre\u010d, odkar sem na odru veliko tudi sama, koncerte do\u017eivljam druga\u010de. Kdo bi pripomnil, da morda celo manj objektivno.<\/p>\n

Performerja na odru danes ne do\u017eivljam zgolj kot neko misti\u010dno prezenco, ampak predvsem in vse bolj kot tovari\u0161a \u2013 kot nekoga, ki mora vsaki\u010d znova skozi iniciacijske postopke potovanja, spoznavanja mesta, lokalnega organizacijskega tima, prostora, v katerem spi, je, daje intervjuje, odra, ki ga mora v izjemno kratkem \u010dasu udoma\u010diti, publike, ki se ji razdaja, pa tudi skozi bendovske in osebne transformacije. To, kar v zadnjih letih spoznavam tudi sama. Nikoli ni ni\u010d enako. Vsaki\u010d te komad, ki ga poje\u0161 \u017ee leta, zagrabi druga\u010de. Upam si trditi, da tudi tako veliki, kot je Caetano Veloso, \u010duti podobne zadrege; in tudi magi\u010dne trenutke. Vedno znova in vsaki\u010d druga\u010de.<\/p>\n

Poleg tega me, priznam, jako frustrira, \u010de ne razumem jezika, v katerem mi nekdo poje o resnih temah. \u010ce uspem razlozlati zgolj nekaj besed, me to \u0161e bolj srbi. Sploh, ker vem, da se za mehkobnim glasom \u0161armantnega gospoda skriva tako pikantna ljubezenska kot nabrita, dru\u017ebeno-kriti\u010dna stanca poeta. Eros in tanatos, elokventno razgaljena. Politi\u010dni aktivizem subtilno artikuliran.<\/p>\n

Poezija je srce Caetanove muzike. Njegovo ne\u017eno \u0161epetanje je treba najprej za\u010dutiti, pa tudi razumeti.<\/p>\n

S pomo\u010djo vseh mo\u017enih slovarskih resursov, ki so mi bili na voljo, sem tako hotela razvozlati pomen izre\u010denega. V istem \u010dasu se je po naklju\u010dju v mojih rokah zna\u0161la tudi knjiga prevodov pesmi \u010dilskega kantavtorja in aktivista Victorja Jare, ki ga je leta 1973 brutalno umorila voja\u0161ka hunta generala Pinocheja. \u0160tiri leta pred tem sta mlada tropikalista Veloso in Gilberto Gil kot politi\u010dna emigranta za\u010dasno zapustila Brazilijo.<\/p>\n

\u010ceprav sta Jara in Veloso umetnika razli\u010dnih estetskih in glasbenih preferenc ter generacije (med njima je sicer 10 let razlike), je oba zaznamoval skupen latinskoameri\u0161ki kulturni prostor in \u010das turbulentnih dru\u017ebenih sprememb, kar se odra\u017ea v milovanju besed, mehkobnem naturalizmu, iskanju, ob\u010dudovanju in viviseciranju kompleksnosti ljubezni, ter skozi kritiko dru\u017ebeno-politi\u010dne realnosti, ki je v\u010dasih konkretna, spet drugi\u010d zakodirana (ve\u010dkrat v na videz preproste ljubezenske \u0161tikelce), a se hkrati spretno izogne moraliziranju in grenki ostrini, kot smo jo ve\u010dkrat vajeni na doma\u010dem kontinentu.<\/p>\n

Tak\u0161na je na primer tudi A Luz De Tieta, v kateri tema\u010dno plat brazilskega vsakdana stapljajo in svetlijo karnevalsko-sambasti, plesni ritmi: V tej de\u017eeli je veliko bole\u010dine\/malo ambicij\/karneval in nogomet\/kdo se ne pretvarja\/kdo ne la\u017ee\/kdor ima ve\u010d veselja in bole\u010dine\/slu\u017ei kot svetilnik\u2026.nogomet in karneval\/ni\u010d se ne spreminja, vse je temno\/kolikor se spomnim, je bole\u010dina vedno ista…<\/em>. Caetanovi dru\u017ebeno-kriti\u010dni komadi so plesni. Ples je subverziven. Kar je, roko na srce, precej tuj koncept na doma\u010dem terenu.<\/p>\n

Tudi Gallusova dvorana tega zapisa, kot \u017ee tolikokrat doslej, ni prenesla v telo. V poldrugi uri, kolikor je Caetano skakljal po dvorani s svojo belo kitaro, so telesa ostala pridno zalepljena na lesene sede\u017ee, sem in tja pomahala z ro\u010dicami ali pocepetala z no\u017eicami, ploskala vljudno in spo\u0161tljivo. Vojaersko. Znano.<\/p>\n

Caetanov koncert je ostal skrbno strukturiran in zre\u017eiran, od note do note, do scenografskih elementov in nenazadnje tudi do odpenjanja srajce in valjanja po tleh. Trije mladci (Pedro S\u00e1 na elektri\u010dni kitari, Ricardo Dias Gomes na basu in klaviaturah ter Marcello Callado za bobni), ki so \u017ee skoraj desetletje njegovi glasbeni spremljevalci, so sicer povsem suvereno od\u0161pilali dinami\u010dne melodi\u010dne strukture ter spretno lovili nagle ritmi\u010dne in teksturne vrtljaje, v katerih se duh tropikalije spogleduje z indie popom, bossa novo, funkom, reggaejem ter jazzovskimi odkru\u0161ki Caetanovih novih in starih komadov, vendar se z verige niso spustili.<\/p>\n

\u010ceprav je bil ve\u010dji del koncerta namenjen predstavitvi zadnjega, kriti\u0161ko najbolj izpostavljenega albuma\u00a0Abra\u00e7a\u00e7o izpred dveh let (zadnjega v trilogiji, katerega prvi del predstavlja album C\u00ea\u00a0iz leta 2006, ki ga je istega leta predstavil v Kri\u017eankah ter Zii e Zie<\/em> iz leta 2009), je Caetano postregel tudi s predelavami svojih starih uspe\u0161nic.<\/p>\n

Od de\u0161ko razigrane Voc\u00ea n\u00e3o entende nada (Ko pridem domov ne najdem tola\u017ebe\/z zaskrbljenim obrazom \/re\u017ee\u0161 \u010debulo in jo\u010de\u0161\/tako lepa si\/ prinese\u0161 mi kokakolo in jaz jo spijem\/pogrne\u0161 mizo in jaz jem\/ jem jem jem<\/em>..) do liri\u010dnega sentimenta v \u010dudoviti Triste Bahia,\u00a0Algu\u00e9m Cantando\u00a0(..kdo nekomu poje\/to je glas, ki prihaja iz srca\/ki je \u010dist, kot je narava, ki ne pozna ne greha ne odpu\u0161\u010danja<\/em>) ter Cora\u00e7\u00e3o Vagabundo\u00a0z vintage letnicami \u201972, \u201877 in \u201967, do bolj rokersko nabrite Elipse Oculto (ki je bila, mimogrede, veliko bolj v\u0161e\u010dna kot orginalni komad iz leta 1983), aktivisti\u010dne Sampa v intimni kantavtorski izvedbi (iz l. 1978) ter, za konec drugega bisa, igriva ljubavna De Noite Na Cama, ki jo je sicer prvi\u010d obelodanil pred \u0161tiridesetimi leti na albumu tropikalske trojice Caetano Veloso, Gal Costa & Gilberto Gil.<\/p>\n

\u010ceprav Caetanov sloviti medeni falzet danes bo\u017ea ni\u017eje registre, se v sivolasem enainsedemdesetletnem umetniku, mislecu in aktivistu \u0161e vedno skriva iskriva in iskrena de\u0161ka du\u0161a, ki ves \u010das motri, raziskuje, zapeljuje in razgalja\u00a0… svet in \u017eensko \u2013 kot telo, kot revolucijo, kot upor, kot ve\u010dnost, kot seks, kot ljubezen, kot hrepenenje, kot kozmos, kot zemljo, kot mit, kot mir in nemir. Kot iskanje. Iskanje sebe skozi zrcaljenje drugega. Druge.<\/p>\n

Caetano ve, kako stopiti k \u017eenski.<\/p>\n

Iz Cankarjevega doma so v nevihtno no\u010d stopali zadovoljni \u017eenski obrazi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

recenzija koncerta Caetana Velosa (Cankarjev dom, 11.5. 2014)<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":9134,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-9133","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9133","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9133"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9133\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9139,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9133\/revisions\/9139"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9134"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9133"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9133"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9133"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}