Mo\u017eje X: Dnevi prihodnje preteklosti<\/em> (X-Men: Days of Future Past<\/em>, Bryan Singer, glasba John Ottman, 2014)<\/p>\n <\/p>\n \u0160esti del fran\u0161ize o Mo\u017eeh X<\/em> se nekako skoraj vra\u010da k ekipi, ki je to sago davnega leta 2000 pri\u010dela. Ne vemo, ali gre za mitologijo ali za pravljico \u2013 kar pa tudi ni tako pomembno. Pomembno je le, da ostajamo nekako zvesti skoraj petnajstletnemu dogajanju na filmskem platnu, ki je postalo \u017ee skoraj tako vsakdanje, kakor James Bond. No, morda nekoliko manj, a vendar.<\/p>\n In \u017ee je tukaj zadnji del. \u010ce je bil prvo skladatelj Michael Kamen nekak\u0161ne ‘o\u010de’ osnovne glasbene ideje, potem mu je potrebno priznati, da je dal Mo\u017eem X<\/em> dobro, pravo noto. Njegova glasba je vedno znala hoditi po tanki \u010drti med dramo in, pogojno re\u010deno, romantiko. Lahko bi se sicer vpra\u0161ali, kaj ima romantika<\/em> kot tak\u0161na za po\u010deti v tak\u0161nih filmih, toda odgovor ni tako preprost. Kljub vsemu (ali pa prav zaradi tega), da gre za neverjetna bitja, mutante, gre v vsakem delu \u0161e za nekaj ve\u010d \u2013 gre za obliko \u010dloveka, ki je v njih. Ta pa je v osnovi vedno podvr\u017een emocionalnim odlo\u010ditvam in odnosom. Tako je filmski skladatelj John Ottman postavil \u017ee takoj svojo partituro v drugem delu (Mo\u017eje X 2<\/em>) in se sedaj prav s tem slogom vra\u010da. Vmes je Harry Gregson-Williams naredil iz filma bolj znanstveno fantastiko (Mo\u017eje X na za\u010detku: Wolverine<\/em>), medtem ko jih je John Powell popeljal v temne, dramske vode (Mo\u017eje X: Zadnji spopad<\/em>). Predzadnji Mo\u017eje so bili na tem, da glasbeno skoraj razpadejo, saj jih je Henry Jackson (Mo\u017eje X: Prvi razred<\/em>) glasbeno precej osiroma\u0161il in se ujel v lastne glasbene zanke prav res nezanimive partiture. S tem je ponovno pri\u0161el na plano John Ottman in po dobrih desetih letih nekako ‘re\u0161il’ glasbeno zagato, v katero so sicer ti neustra\u0161ni junaki padli. Njegova filmska partitura je tokrat dobro premi\u0161ljena in, kar je morda ponovno pomembno, polna lepih glasbenih zamisli.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_a-600x337.jpg\")
<\/a>Prvi film Mo\u017eje X<\/em> (X-Men<\/em>, Bryan Singer, 2000; glasba Michael Kamen) je postavil okvir temu, kdo in kaj so Cyclop, Jean Grey in Storm. To so otroci atoma, homo superior<\/em>, naslednji \u010dlen evolucije. Vsak se je rodil s specifi\u010dno genetsko mutacijo, ki se je v puberteti izrazila v nenavadnih mo\u010deh: iz Cyclopsovih (James Marsden) o\u010di iz\u017eareva energija, ki lahko v gori izdolbe luknjo; Jean Grey (Famke Janssen) ima telepatsko in telekineti\u010dno mo\u010d; Storm (Halle Barry) pa lahko manipulira z vsakr\u0161nim vremenom. Med njihovimi nasprotniki so ameri\u0161ki senator Robert Kelly (Bruce Davison), zloglasnemu McCarthyju podoben politik, \u010digar zakonodaja je oblikovana tako, da bo “razkrila nevarnosti” mutantov. Kljub vsesplo\u0161ni nepou\u010denosti dru\u017ebe Cyclops, Jean, Storm in tiso\u010di drugih pre\u017eivijo. Pod vodstvom profesorja Charlesa Xavierja (Patrick Stewart), ki ima najve\u010dje telepatske sposobnosti na svetu, so se ti nadarjeni \u0161tudentje nau\u010dili obvladovati in usmerjati svoje sposobnosti za dobrobit \u010dlove\u0161tva. Trudijo se zavarovati svet, ki se jih boji. Xavier pozdravi dva nova pri\u0161leka. Logan\/Wolverine (Hugh Jackman) je samotarski borbeni stroj z nenavadnimi zdravilnimi mo\u010dmi, pomi\u010dnimi nezlomljivimi kremplji in \u017eivalim podobnim ko\u017euhom; ter Rogue (Anna Paquin), osamljena najstnica, ki lahko posrka mo\u010d in spomine vsakogar, ki se ga dotakne.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_b-600x337.jpg\")
<\/a>Prav hitro gre dalje, saj so tu \u017ee Mo\u017eje X 2<\/em> (X2<\/em>, Bryan Singer, 2003, glasba John Ottman). Nova tema je enotnost, saj Mo\u017eje zdru\u017eijo mo\u010di s kar najmanj pri\u010dakovanimi zavezniki, da bi se spopadli z novo in z zelo \u010dlove\u0161ko gro\u017enjo. Na za\u010detku zgodbe se mutanti \u0161e vedno spopadajo z dru\u017ebo, ki se jih boji in jim ne zaupa. Njihova prizadevanja postanejo \u0161e bolj obupana po \u0161okantnem napadu neznanca z izjemnimi sposobnostmi. Vsi znaki ka\u017eejo, da gre za delo mutanta. Napad obnovi politi\u010dne in javne zahteve po zakonu za registracijo mutantov. Antimutantsko kampanjo zdaj vodi William Stryker, bogati nekdanji voja\u0161ki poveljnik in znanstvenik, za katerega se \u0161u\u0161lja, da je delal poskuse na mutantih. Strykerjevo mutantsko “delo” je nekako povezano z Wolverinovo pozabljeno preteklostjo. Ko Wolverine brska za sledmi svojega izvora, Stryker po\u017eene v tek svoj antimutantski program. Ta se za\u010dne z voja\u0161kim napadom na Xavierjev dvorec in \u0160olo za nadarjene. Magneto, ki je pred kratkim pobegnil iz je\u010de, v katero so ga zaklenili ob koncu Mo\u017e X<\/em>, predlaga partnerstvo z Mo\u017emi X, da bi se bojevali zoper skupnega in izjemnega sovra\u017enika, Strykerja. In tako dalje.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_c-600x398.jpg\")
<\/a>Sledi Mo\u017eje X: Zadnji spopad<\/em> (X-Men: The Last Stand<\/em>, Brett Ratner, 2006; glasba John Powell). V vrhuncu dosedanje trilogije Mo\u017eje X<\/em> “zdravilu” za mutantstvo grozi, da bo spremenilo tok zgodovine. Mutanti imajo tokrat prvi\u010d mo\u017enost izbire: zadr\u017eati svojo enkratnost, \u010deprav ta pomeni odtujitev in osamo, ali pa se mo\u010di odre\u010di, da bi se lahko vklju\u010dili v dru\u017ebo. Nasprotujo\u010da si pogleda vodij mutantov, Charlesa Xavierja, ki zagovarja strpnost, in Erica Lehnsherrja (Magneta), ki verjame v pre\u017eivetje najmo\u010dnej\u0161ega, privedeta do najve\u010dje preizku\u0161nje – spro\u017eita vojno, ki bo kon\u010dala vse vojne. Ta del ostaja zvest prvima dvema filmoma, hkrati pa raz\u0161irja like, nadaljuje z ravnote\u017ejem med spektaklom in realnostjo in predvsem poglablja \u010dustva in odnose. Tako se ukvarja s problemi, ki so danes \u0161e kako prisotni. Je konformizem protistrup za predsodke? Se je strahopetno odre\u010di individualnosti, da bi te sprejeli in da se tako izogne\u0161 pregonu? Je osebna pravica do izbire nedotakljiva? Je velika mo\u010d blagoslov ali prekletstvo? Zamenjal pa se je tudi tandem Singer-Ottman, kar pa prina\u0161a filmu dolo\u010dene posledice. Predvsem vizualno in zvo\u010dno nehomogenost.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_d-600x337.jpg\")
<\/a>Temu sledi Mo\u017eje X na za\u010detku: Wolverine<\/em> (X-Men Origins: Wolverine<\/em>, Gavin Hood, 2009; glasba Harry Gregson-Williams). Gre za prvo poglavje sage o Mo\u017eeh X<\/em>. Wolverine se v njih sre\u010da z ve\u010d drugimi legendami vesolja Mo\u017e X, v epski revoluciji, v kateri se mutanti zoperstavijo mogo\u010dnim silam, ki so odlo\u010dene, da jih uni\u010dijo. Film poleg tega predstavi skupino mutantov, med njimi jih je ve\u010d, katerih pojavljanje v filmih so mnogi \u017ee dolgo \u010dasa pri\u010dakovali. Filmsko ob\u010dinstvo je spoznalo Mo\u0161tvo X, tajni voja\u0161ki kader, sestavljen v celoti iz mutantov. Med njimi so Wolverine; njegov brat Victor Creed alias Sabretooth, ma\u010dje bitje nepredstavljive mo\u010di; Wade Wilson, kasneje znan kot Deadpool, pla\u010danec, ki obvlada tehnologijo in me\u010devanje, Agent Zero, izvrsten stezosledec in smrtonosen strelec, Wraith, ki je sposoben teleportiranja; Fred J. Dukes, znan kot The Blob, morbidno debela in izjemno mo\u010dna po\u0161ast, in Bradley, ki lahko manipulira z elektriko. Vodi jih William Stryker, oseba, ki smo jo spoznali v drugem delu Mo\u017eje X, \u00a0njegov izvor in motive pa niso bili v celoti raziskani, kajti prav Strykerjev kompleksen odnos z Wolverinom definira ve\u010dino Loganove preteklosti\u2026 in prihodnosti.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_e-600x337.jpg\")
<\/a>Sledi Mo\u017eje X: Prvi razred<\/em> (X-Men: First Class<\/em>, Matthew Vaughn, 2011; glasba Henry Jackman), kjer spoznamo mladega Charlesa Xavierja, ki sku\u0161a spri\u010do svojih nadnaravnih mo\u010di ustanoviti \u0161olo za mutante. Pomaga mu najbolj\u0161i prijatelj Erik, a se z novimi varovanci in prijatelji znajdeta sredi ene najhuj\u0161ih svetovnih kriz, ki utegne uni\u010diti \u010dlove\u0161tvo. Ob iskanju re\u0161itev se med Charlesom in Erikom pojavijo \u0161tevilna nesoglasja, ki povzro\u010dijo razkol med mutanti in ve\u010dno rivalstvo med obema taboroma nadnaravnih junakov. In kon\u010dno je tukaj Mo\u017eje X: Dnevi prihodnje preteklosti<\/em> (X-Men: Days of Future Past<\/em>, Bryan Singer, 2014; glasba John Ottman), kaj nas pripelje v varno zavednje znane ustvarjalne dvojice. Mo\u017eje X<\/em> se ponovno v popolni postavi bijejo za pre\u017eivetje vrste skozi dve obdobji. Priljubljeni liki iz izvirne trilogije zdru\u017eijo mo\u010di z mlaj\u0161imi seboj iz preteklosti, iz filma\u00a0Prvi razred<\/em>, da bi spremenili tok pomembnega zgodovinskega dogodka in osvojili bitko, ki lahko ubrani na\u0161o prihodnost. Tako se tokrat vra\u010dajo tudi producentka Lauren Shuler Donner, ki je sodelovala pri slehernem filmu o mo\u017eeh X doslej; scenarist in producent Simon Kinberg, producent filma\u00a0Mo\u017eje X: Prvi razred<\/em>; z oskarjem nagrajena direktor fotografije Newton Thomas Sigel, ki je s Singerjem sodeloval pri sedmi projektih, in scenograf John Myhre, ki je ustvaril svet mo\u017e X v prvem filmu; ter skladatelj in monta\u017eer John Ottman. Vra\u010dajo se tudi igralci iz prvih filmov v fran\u0161izi ter mlada zasedba filma\u00a0Prvi razred\u00a0<\/em>Hugh Jackman, Patrick Stewart, Ian McKellen, Halle Berry, Jennifer Lawrence, James McAvoy, Michael Fassbender in Nicholas Hoult. Prav gotovo dovolj, za vrnitev v prihodno preteklost. Pa poslu\u0161ajmo, kaj imamo o tem povedati \u0161e po drugi, torej glasbeni<\/em> plati.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_4-600x424.jpg\")
<\/a>Svojo glasbeno zgodbo pri\u010dne z delom The Future-Main Theme<\/em>, v kateri s po\u010dasnim slogom vpeljuje sicer temne, vendar prepri\u010dljive glasbene elemente. Vokal iz mra\u010dnega ozadja se spogleduje z akordi\u010dnimi elementi in pri\u010dne pripovedovati zgodbo prihodnosti. Temu sledi Time’s Up<\/em>, te\u017eka partitura, ritmi\u010dno-strojno naravnana, polna jeze in mo\u010di. Odmik od tega predstavlja Hope \/ Xavier’s Theme<\/em>, s katero dotakne pravzaprav svojega glasbenega premi\u0161ljevanja iz drugega dela \u2013 tako dobimo nekak\u0161en zvo\u010dni most od tam do tega najnovej\u0161ega filma. Ottman je medtem, ko je \u010dakal na nove mo\u017ee X naredil partituro za film Poslednji klic<\/em> (Cellular<\/em>, David R. Ellis, 2004), kjer smo spoznali njegovo ‘mehkej\u0161o’ plat. In prav to je sedaj v delu Hope tako pomembno. Ne smemo \u0161e pozabiti njegove glasbe, ki je zapolnila film Valkira<\/em> (Valkyrie<\/em>, Bryan Singer, 2008), saj ga je Singer povabil k sodelovanju prav zaradi njegove odli\u010dne zmo\u017enosti filmsko-glasbenega pripovedovanja in tandemske uigranosti. Sledi glasbeni del z naslovo I Found Them<\/em>, v katerem se Ottman ozira na Mo\u017ee X<\/em> kot na ne nepremagljive junake svojega \u010dasa, ki pa morajo izpolniti dolo\u010dene obveznosti \u2013 tako do \u010dlove\u0161tva kakor tudi do tistih, ki jih imajo radi. Gre za nekak\u0161no glasbeno introspekcijo, popotovanje v samotnost posebnih ljudi. Pred kratkim pa smo lahko prisluhnili njegovi partituri \u0161e v filmu Nonstop (Non-Stop, Jaume Collet-Serra, 2014), v katerem je prav zanimivo vlogo odigral Liam Neeson skupaj z Julianne Moore.Kakorkoli \u2013 Ottman se\u00a0 v svojih dvajsetih glasbenih delih, ki jih je namenil filmu Mo\u017eje X: Dnevi prihodnje preteklosti<\/em> preizku\u0161a v razli\u010dnih orkestracijah, nekaterih bolj, nekaterih manj uspe\u0161nih. A vendar bi lahko rekli, da prav vse pod\u010drtavajo zgodbo, v kateri se tokrat nahajamo. Eden zanimivej\u0161ih delov je All Those Voices<\/em>, ki izhaja iz predhodnega\u00a0 How Was She<\/em>, vendar osnovno temo obrne v zvok, ki smo ga bili vajeni bolj v elektroniki Vangelisovih partitur, kakor pa v teh fran\u0161izi. Mehkoba godalnega orkestra ne neizpodbitna, polna vzpenjajo\u010dih se in trpkih glasbenih struktur. So Mo\u017eje X postali ranljivi? Prav gotovo \u2013 vendar na svoj edinstven na\u010din.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_2-600x381.jpg\")
<\/a>Prav res zanimiva je \u0161e glasba Rules of Time<\/em>,\u00a0 saj se Ottman ni mogel izogniti te\u017ekim akordom, s katerimi mnogokrat pose\u017ee v filmsko vzdu\u0161je. Prav tako pa je prisotno tik-takanje, ritmi\u010dni element \u010dasovnega stroja, pa je popolnoma vseeno kam potujemo: v preteklost ali prihodnost. \u010cas je vedno nekaj, kar ‘te\u010de’. Tukaj so \u0161e deli, kot na primer Hat Rescue<\/em>, pa Time’s Up 2<\/em>, rapsodi\u010dno oblikovana The Attack Begins<\/em> in nadaljevanje Join Me<\/em>. Prav slednja je ponovno ujeta v klavir, v glasbilo osamljenih junakov in junakinj, ki se znajdejo v tak\u0161nih ali druga\u010dnih \u017eivljenjskih precepih, preizku\u0161njah, pred velikimi vpra\u0161anji ali resnicami. Ottman se posveti izredni liriki, ki jo izpelje skoraj v duhu Johna Williamsa: mehko, zami\u0161ljeno in oto\u017eno. Naslednja glasbena potovanja so \u0161e Do What You Were Made For<\/em>, nato I Have Faith in You \u2013 Goodbyes<\/em> in Welcome Back \u2013 End Titles<\/em>. Vsi trije deli so nekak\u0161en apokalipti\u010dni zaklju\u010dek tega, kar je bilo v vseh prej\u0161njih delih nastavljeno. Res je, da je glasba tukaj pomemben element, toda Ottman naredi iz nje nekak\u0161nega dodatnega junaka, ki spremlja zgodbo s svojimi emocionalnimi interpunkcijami.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/X-Men_3-600x399.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"