Locke<\/em> (Locke<\/em>, Steven Knight, glasba Dickon Hinchliffe, 2013)<\/p>\n Zaprt prostor, v tem primeru avto, in te\u017eka glava, polna najrazli\u010dnej\u0161ih te\u017eav \u2013 tako je v nekaj besedah povedan film, katerega je sestavil re\u017eiser in scenarist Steven Knight. Sicer Knighta bolj poznamo po njegovih scenarijih, kakor pa po re\u017eiji, saj je podpisal zgodbe za filme, med katerimi so bili nekateri kar uspe\u0161ni. Recimo Umazane lepe stvari<\/em> (Dirty Pretty Things<\/em>, Stephen Frears, 2002; glasba Nathan Larson \u2013 v glavni vlogi je bil odli\u010dna Audrey Tautou), za kateri scenarij si je prislu\u017eil tudi nominacijo za oskarja, potem je tukaj vsaj \u0161e film Smrtne obljube<\/em> (Eastern Promises<\/em>, David Cronenberg, 2007; glasba Howard Shore \u2013\u00a0 nominacija za oskarja za vodilno vlogo \/Viggo Mortensen\/ ter nominacija za zlati globus za originalno partituro \/Howard Shore\/).<\/p>\n Knight nam tokrat predstavi napeto zgodbo, ki se pripeti gradbenemu nadzorniku Ivanu Locku (Tom Hardy) med no\u010dno vo\u017enjo od Birminghama do Londona. Med potjo sku\u0161a po telefonu razre\u0161iti \u0161tevilne slu\u017ebene te\u017eave in osebne dru\u017einske probleme, hkrati pa se mu v misli prikrade davno preminuli o\u010de. Toda vsaka njegova odlo\u010ditev vodi do novega gordijskega vozla usodnih \u017eivljenjskih preobratov, zato Ivan vedno te\u017eje krmari med razsodnostjo in psihi\u010dnim zlomom. Ostali ‘igralci’ in ‘igralke’ so prisotni le kot glasovi, zato sta zvo\u010dna podoba filma in s tem filmska glasba, katero podpisuje Dickon Hinchliffe, tako pomembni. Pa tudi Ivanov priimek (Locke) asociira na zaklenjene (angl. Locked<\/em>) prostore, kar pa lahko razumemo empiri\u010dno resni\u010dno, kot zaklenjen avto, v katerem se vozi, ali pa metafori\u010dno, kot zaklenjene, skrite, prikrite in dobro zaprte prostore na\u0161ega uma, nezavednega dela na\u0161e notranjosti, s katero se nikoli ne da prav vsega dogovoriti \u2013 potrebni so veliki kompromisi, ki pa so vedno bolj ali manj uspe\u0161ni. Tudi o tem govori ta film, zato je toliko pomembneje, da mu kar se da natan\u010dno prisluhnemo.<\/p>\n Sledi Turning<\/em>, obrat in obra\u010danje, pa ni nujno, da vedno dobesedno. Lahko je tudi Ivanovo obra\u010danje navznoter, pogledovanje zgodb, ki jih nosi s seboj prav tako, kakor jih nosi vsakdo izmed nas. V mnogih njegovih samospra\u0161evanjih najdemo vzporednice z na\u0161im \u017eivljenjem in kar naenkrat se nam zazdi, kakor bi govoril nam, kakor bi nagovarjal na\u0161e skrite vogale, v katere prakti\u010dno nikoli ne posije \u017earek zunanjega \u017eivljenja. Ljubezen? Zagotovo je tudi to ena od nerazkritih (mnogih) zgodb, ki jih zaklepamo in varujemo pred krutim svetom, ki nam jih \u017eeli pokrasti, izmali\u010diti, zabrisati tiso romanti\u010dno patino, v katero so zavite. Odnosi s star\u0161i? Prav tako \u2013 le da so mnoge stvari pri tem \u0161e bolj zapletene. Zato sledi Confession<\/em>, priznanje, ki osvobaja. Toda zato, da smo osvobojeni, moramo imeti na drugi strani osvoboditelja, torej nekoga, ki nam pove, da nas je sli\u0161al, razumel in ki potrdi, da je sedaj vse v redu. Da smo, ko smo enkrat prebrodili stisko resnice, odre\u0161eni. Da je pot od tukaj dalje lahko le \u0161e bolj\u0161a. Vse to nam mora potrditi Drugi<\/em>.Vendar je \u017eal resni\u010dno \u017eivljenje mnogokrat bolj resni\u010dno, kakor bi si bili \u017eeleli. Dickon Hinchliffe je ta glasbeni del potopil v zvoke komorne elektronike in jih poskril v drobne tola\u017eilne zvoke, spajajo\u010de se v lebdenje v stilu nekdanje britanske glasbene skupine Jethro Tull<\/em>. Skoraj bi lahko zapisali, da gre za melanholijo, ki se spretno oddaljuje od romantike in je zato tem bolj ne-realna. Kakor flavta, ki jo je neko\u010d (pred 40 leti) igral Ian Scott Anderson pri Jethro Tull<\/em>, sedaj, v 21. stoletju pa se to v slovenski popularni glasbi razume skoraj kot nekaj izredno novega in celo posebnega.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/Locke_2-600x360.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/Locke_3-600x337.jpg\")
<\/a>Filmska partitura je sestavljena iz 16 delno povezanih glasbenih delov, katere Dickon Hinchliffe uporabi tako za notranjo kakor tudi za ‘zunanjo’ pripoved filma. Sugestivnost njegovega glasbenega materiala je precej\u0161nja, saj se zna nekako zariniti v sliko, v monologe in dialoge, pa na trenutke ne vemo, ali naj poslu\u0161amo besede in njihove pomene, ali naj raje prisluhnemo glasbi, da bomo bolje zaznali subtilne podtone sporo\u010dila, ki ga skritega nosijo v sebi besede. Na\u0161a filmska neprisotnost na drugi strani telefona je toliko bolj frustrirajo\u010da, saj ne vidimo oseb, s katerimi Ivan re\u0161uje tak\u0161ne in druga\u010dne zagate. Skratka \u2013 prva tema ima naslov Ivan Locke<\/em>, kar je popolnoma jasno. Glasba je v za\u010detku skoraj nevtralna, potem pa razvije svojo temno plat \u2013 preko klavirja in zakrite harmonije, stisnjene nekam med klasi\u010den zvok in prikrito elektroniko. Nepremi\u010dnost glasbenega materiala nas zaklene v zvo\u010dni prostor, kakor bi bili \u017ee v naprej ujetniki vsega, kar bomo v nadaljevanju sli\u0161ali. Dickon Hinchliffe nadaljuje s skladbo Very Urgent<\/em>, zelo nujno, urgentno \u2013 kakor bi \u0161lo za \u017eivljenje in smrt. In seveda tudi gre \u2013 napetost ni le v zgodbi, temve\u010d v prepletenosti in zapletenosti mi\u0161ljenja in dogodkov, ki se (ali pa so se bili) vrstijo. Glasbeno trepetanje, sunkovito in kratko ritmiziranje je bolj pulziranje, nekak\u0161en pretok \u010dasa in retro-pogledov, notranjih in zunanjih resnic, ujetih v probleme. Osebne in neosebne.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/Locke_4-600x258.jpg\")
<\/a>In \u017ee je tukaj skladba, ki razkriva precej: Father<\/em>. \u010ce bi hoteli biti psihoanaliti\u010dni, bi lahko tukaj popisali mnogo strani o tem, kak\u0161no vlogo in zakaj jo ima o\u010de. Vendar se je temu dobro izogniti, saj so Freud in njegovi kasnej\u0161i somi\u0161ljeniki o tem povedali na tone. Glasba se tako spusti v nekak\u0161en resni\u010den dialog med Ivanovo notranjostjo, se zarine med njegove strahove in spomine, se dotol\u010de do najintimnej\u0161ih spopadov in vsekakor \u2013 zmaga. Tako, kakor vedno zmaga mo\u010dnej\u0161i. O\u010detov lik Ivana je del, ki mora o\u017eiveti, \u010de \u017eeli Ivan svojo pot v avtu (ali izven njega) sploh nadaljevati. Skladatelj nas stisne v glasbo enoli\u010dnih struktur, z glissandi pa ustvarja zvo\u010dne vrtince poti, ki se kon\u010dajo vse ni\u017eje in globlje. Kakor tobogan groze, kakor nevarno spoznanje, kakor klic smrti, zadnji in najmo\u010dnej\u0161i gon, ki ga imamo. Zunanji, avto-svet, nam ponudi Speed Limit<\/em>, v katerega glasbi se skoraj sprostimo, saj se vrnemo iz globo\u010din in prepoznamo, da obstaja \u0161e ena resnica \u2013 tokrat na tej strani emocionalnega zrcala. Ne moremo ve\u010d zagotovo vedeti, ali je glasba tista, ki nas vodi, ali so to besede v dialogih, ali je to notranji govor, ali pa smo si na koncu koncev tudi sami med vsemi temi vrsticami kaj povedali \u2013 in se zgrozili ali pa zbudili ob na\u0161ih lastnih mislih. Kakorkoli \u2013 Ivan je \u0161e vedno v avtu in te\u017eave se nadaljujejo.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/06\/Locke_5-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n