{"id":9300,"date":"2014-06-17T11:53:32","date_gmt":"2014-06-17T09:53:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9300"},"modified":"2014-06-17T16:05:29","modified_gmt":"2014-06-17T14:05:29","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-18","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9300","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (18)"},"content":{"rendered":"

\"EN\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Einst\u00fcrzende Neubauten : Halber Mensch<\/em> <\/strong>(Some Bizzare, 1985)<\/p>\n

\u00bbStrategije proti arhitekturi\u00ab. Ko je bend iz zahodnega Berlina leta 1984 tako naslovil retrospektivni album redkih zgodnjih singlic in prodornih komadov, je mislil hudo resno. Naslov je aktualen. Enako danes kot tedaj. Berlin v osemdesetih letih. Hladna vojna v razdvojenem mestu je bila ledena. Po ulicah so hodili sumljivi tipi, \u0161piclji. Vsi smo brali vohunske romane Johna Le Carreja.<\/p>\n

Toda glasbena scena v zahodnem predelu mesta se je imela kam dat. Razmere v mestu so bile zrele za prese\u017eke. Berlin je bil videti nevaren, vznemirljiv, poceni, tradicionalen in moderen, razsut in siv, \u017eivahen in intelektualen, kreativen in destruktiven. Tja so se selili mnogi ustvarjalci, glasbeniki so snemali albume, ustvarjali, se pogubili, v mestu iskali navdih, tudi cenej\u0161o drogo. Dekadenca na Zahodu, urejen mir na Vzhodu, navidezno ravnote\u017eje, nebo nad Berlinom je bilo spokojno nemirno.<\/p>\n

Njihov prvi album je bil Kollaps<\/em> (1981), zmes punk rocka in zvoka traverz. \u00bbSesutje!\u00ab, se je mani\u010dno ekspresivno drl darkerski pevec iz urbanega pekla. Drugi je bil\u00a0Zeichnungen des Patienten O. T.<\/em> (1983). Po njem je bilo vsem jasno, da v mestu igra pravi industrijski rock bend. Med poru\u0161enimi skladi\u0161\u010dnimi halami, iz skeleta opu\u0161\u010denih tovarn. Celo modni angle\u0161ki glasbeni tisk, ki je s pisanjem in poro\u010danjem o doma\u010dih bendih ustvarjal vtis, da ga ni \u010dez otok, je za\u010del radovedno \u0161kiliti na zahodnoberlinski otok sredi pu\u0161\u010dave realnega socializma. Ko so se tjakaj zaradi scene, podobno kot nekaj let prej David Bowie in Iggy Pop, za\u010dasno umikali \u0161e avstralski ljubljenci Nick Cave & The Bad Seeds, pa Crime and the City Solution, Jeffrey Lee Pierce in Lydia Lunch, to niso bile ve\u010d samo govorice. Kaj za vraga se tam dogaja? Ko je del tega v filmsko pripoved zavil \u0161e Wim Wenders, je Berlin med intelektualnimi krogi in untergruntarji poletel v nebo.<\/p>\n

Einst\u00fcrzende Neubauten (\u00bbru\u0161e\u010de se nove zgradbe\u00ab) so tedaj bili: Blixa Bargeld (glas, besedila, kitara, tolkala), Mark Chung (bas, tolkala), F. M. (Mufti) Einheit (tolkala, produkcija), N.U. Unruh (tolkala, izdelava glasbil) in Alexander von Borsig \u2013Hacke (elektri\u010dna kitara, tolkala). Chung in Einheit sta pri\u0161la iz hambur\u0161kega postpunkovskega benda Abw\u00e4rts. V tej postavi so bili skupaj 15 let.<\/p>\n

Bili so eden najmo\u010dnej\u0161ih evropskih in svetovnih bendov po punkovski vihri v sedemdesetih letih. O njihovih koncertih \u0161e danes vzneseno pripovedujejo pri\u010devalci, ki so jih sli\u0161ali v Berlinu, Londonu, New Yorku, Amsterdamu, Ljubljani, hej, tudi v Puli na tistem poletnem festivalu na nogometnem igri\u0161\u010du. Ko so \u0161li \u010dez in za\u010deli s pnevmati\u010dnimi kladivi spodkopavati nosilno steno nekega podzemnega kluba v New Yorku, je vletela policija z gasilci, prekinila koncert in razgnala navdu\u0161eno publiko. Ko so pomladi leta 1985 nastopili le teden dni za delavsko maoisti\u010dnimi Test Department v kletni hali ljubljanskega Gospodarskega razstavi\u0161\u010da, je obledela notori\u010dna mikavnost doma\u010dega dr\u017eavnega sovra\u017enika – ansambla iz Trbovelj. Med veli\u010dastno srhljivo \u00bbArmenio\u00ab se je za me\u0161alno mizo zaradi vihravosti tjakaj odstavljeni in z vsemi substancami podprt mladoletni peti \u010dlan benda Alex Hacke drl: \u00bbZakaj ste tako jebeno dolgo\u010dasni?\u00ab Niso bili.<\/p>\n

Sociolog kulture (in danes glavni urednik Nove Muske) Jo\u017ee Vogrinc je po koncertu, ki je stresel, podal trezno oceno: \u00bbSaj so navaden tradicionalen rock bend\u00ab, \u2026 in v bistvu zadel. Ta \u00bbnavadnost\u00ab in \u00bbtradicija\u00ab sta pokazala, kam se lahko izrazno stegneta na utrjeni glasbeni osnovi.<\/p>\n

Halber Mensch<\/em> je tretji album Einst\u00fcrzende Neubauten. Te\u017eko re\u010demo, da je njihov najbolj\u0161i, a odlikuje ga vse, zaradi \u010desar so EN prebijali tedaj veljavne estetske kode v popularni godbi: izjemen posluh za zgradbo komadov, obsedena skrb za zvok, za zvenske odtenke in barvo, vkomponiranje elementov definiranega hrupa in \u0161uma v rockovski omot, izdelava upi\u010denih in za oko lepih glasbil iz industrijskega \u017eelezja, odpadkov, lepa zagonetna besedila Blixe Bargelda, urbana poezija, zaradi katere je bila nem\u0161\u010dina ponovno privla\u010dna, polna, podana s tako osebno prepri\u010dljivostjo in karizmati\u010dnim nabojem, da je Bargeld moral postati alterglas iz \u00bbinferna\u00ab. Vse to se je dogajalo na bu\u010dnih dramati\u010dnih nastopih z ob\u010dutkom za oblikovanje napete glasbene drame.<\/p>\n

Naslednja albuma F\u00fcnf auf der nach oben offenen Richterskala <\/em>(1987) in Haus der L\u00fcge<\/em> (1989) sta fina izkaza na poti v perfekcijo, artikulacijo hrupnosti in liri\u010dnosti ter utrjevanje izrazne mo\u010di benda. Po odhodu Einheita in Chunga iz benda EN nikoli niso bili ve\u010d isti kolektiv.<\/p>\n

Na Halber Mensch<\/em> so z dana\u0161njega slu\u0161i\u0161\u010da same ru\u0161ilne klasike. Tu je naslovni komad, potem pa kar po vrsti: \u00bbY\u00fc-Gung (F\u00fctter Mein Ego)\u00ab, \u00bbSeele Brennt\u00ab, \u00bbSehnsucht\u00ab, \u00bbDer Todt Ist Ein Dandy\u00ab, priredba \u00bbSand\u00ab Nancy Sinatra in Leeja Hazelwooda. Uf, porogljivi \u00bbFutri moj ego\u00ab. Ni lepote brez nevarnosti!<\/p>\n