{"id":9487,"date":"2014-07-09T02:22:45","date_gmt":"2014-07-09T00:22:45","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9487"},"modified":"2014-07-07T09:25:27","modified_gmt":"2014-07-07T07:25:27","slug":"dr-funkenstein","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9487","title":{"rendered":"Dr. Funkenstein"},"content":{"rendered":"

Pred koncertom Georga Clintona & Parliament Funkadelic<\/strong><\/a> v soboto, 19. julija 2014, v La\u0161kem na Festivalu Pivo in cvetje<\/a> vle\u010demo iz arhiva tiskane Muske (1997, \u0161t.4) \u010dlanek Bo\u0161tjana Vre\u010daraja o Dr. Funkensteinu.\u00a0<\/strong><\/em><\/p>\n

\"George<\/a><\/p>\n

Kdo je George Clinton? O\u010de ‘vesoljskega’ soula oz. psihedeli\u010dnega funka alias P-funka. \u010ce je Aretha Franklin prva dama soula in James Brown njegov Boter, potem je Clinton njegov Vra\u010d, ‘voodoo priest’, glasbenik, ki je v sedemdesetih letih spojil mesnatost soula in rockovsko psihedelijo v novo, izvirno fuzijo… Z mesnatim soulom mislimo Rufusa Thomasa, Wilsona Picketta, Jamesa Browna, Joa Texa, Otisa Reddinga… Z rockovsko psihedelijo pa v tem primeru Jimija Hendrixa, Detroit\u010dane MC5 in The Stooges (kasneje Iggyja Popa and The Stooges), ne pa t. i. acid-rocka zahodne ameri\u0161ke obale (The Grateful Dead, Jefferson Airplain…). Sly & The Family Stone lahko nastopajo v obeh kategorijah…<\/p>\n

George Clinton (rojen julija 1940 v Kannapolisu, Severna Karolina) je zdru\u017eil karizmo in upornost rockovskih simbolov \u0161estdesetih (Hendrix, Joplin, Redding, Sly Stone…) z organizacijsko sposobnostjo in vizionarsko prepri\u010dljivostjo. Z zasedbo Funkadelic ni bil le za\u010detnik nove zvrsti v popularni glasbi (t. i. P-funka), ampak tudi urbanega gibanja, ki je bilo opozicija disco industriji (clintonovsko – ‘Placebo Syndromu’) in eden od nastavkov za za\u010detek hip hop kulture. Med Afroameri\u010dani (v Detroitu, losangele\u0161kem Comptonu ali newyor\u0161kem Bronxu) bi danes verjetno dobil vsaj dvakrat ve\u010d glasov kot Bill – pa se v glasbi nikoli ni prav neposredno pe\u010dal s politiko. Njegova diskografija je pribli\u017eno tako debela kot filmografija kralja nizko prora\u010dunskih filmov Rogerja Cormana. Poleg Jamesa Browna je dale\u010d najpogosteje samplan glasbenik med raperji. To pove veliko – urbani poeti so iz zasedb P-funka (katerih vezni \u010dlen je prav Clinton) \u010drpali in nadgrajevali zvok (zagrizen v ritmu, debel v basu in bogat v glasu) ter tudi pojavnost in stil (zabavnost ki\u010da in odrske norije). Naslovi Clintonovih plo\u0161\u010d so postali skrepenele sintagme ali slogani v popularni godbi. Naslovi komadov so kdaj celo dalj\u0161i od germanskih \u0161estzlo\u017enic.<\/p>\n

Uvod – Protokozmi\u010dni R&B (Rhythm&Business)<\/strong><\/p>\n

V za\u010detku petdesetih, ko so na stari celini popularno glasbo \u0161e vedno obvladovali plesni big-bandovski orkestri z gostujo\u010dimi vokalisti, se je v Ameriki spremenilo mnogo: nabuhlo obdobje ameri\u0161kih v srce hrepene\u010dih napevov se pri\u010denja razkrajati, Broadway hira, musical znova okupira Hollywood (Minelli & co.), Frank Sinatra, Rosemary Clooney in Perry Como dobivajo manj karizmati\u010dne naslednike, velike jazzovske orkestre pod rebra drega ekonomska kriza, be-bop, pa \u0161e kaj… Manj\u0161e, rhythm & blues combo zasedbe pri\u010dnejo vladati klubski sceni. (R&B = urbanizirani blues + sekularizirani gospel.) Plesne himne prispeva nova, \u010drna hripava generacija ‘honkerjev’ in ‘shouterjev’ (Joe Turner, Ray Charles, Lloyd Price, Hank Ballard, Fats Domino, Chuck Berry, Big Jay McNeely…). Mno\u017ei\u010dno se za\u010dnejo kotiti zasedbe. Tudi George Clinton, ki kot petnajstletni mulec s kolegi popeva acapella \u0161tikle po newyor\u0161kih ulicah, ustanovi kvintet – The Parliaments. Imena si ne izposodijo pri vrsti pti\u010dev (to je bila zelo pogosta praksa doo-wop zasedb), ampak pri znamki cigaret. Prva postava: George Clinton (vodilni glas), hripavi Fuzzy Haskins (\u010digar glas spominja na gr\u010danje volkodlaka), Calvin Simon z najbolj so\u010dnim vokalom v zasedbi (pogosto zapostavljen!), Ray Davis z globokim basom in Grady Thomas, ki se je redko prerinil v ospredje. Po New Yorku, New Jerseyju (kjer je Clinton nazadnje \u017eivel s star\u0161i), Philadelphiji, Detroitu in okoli\u0161kih klubskih beznicah lep \u010das preigravajo in prepevajo rhythm & blues in doo-wop kose kak\u0161nih The Dominoes, Five Royales, Clovers in Orioles, preden za nalepko ABC posnamejo nekaj singlic (‘Poor Willie’, ‘Lonely Island’…). Zatem jih za kak\u0161no leto v svoja nedrja vzame detroitska zalo\u017eba Tamla-Motown, takrat edini res mogo\u010den glasbeno zalo\u017eni\u0161ki imperij s temnopoltimi lastniki. Posnetki The Parliaments iz tega obdobja (l. 1964) pa niso bili nikoli izdani. \u0160koda… Clinton se posku\u0161a kot producent (npr. beatlesovskega kosa Day Tripper v izvedbi detroitskega gospel orjaka J. J. Barnesa). V tem \u010dasu se oktani in elektroni vedno bolj lepijo na temni rhtyhm & blues in svetli rock’n’roll (beri: zvok se vse o\u010ditneje ‘elektrificira’ in postaja hrupnej\u0161i, kitara kot in\u0161trument in simbol pa stopi v ospredje). R&B – v konzervativnih medijih \u0161e vedno ozna\u010den za vulgarnega – po\u010dasi postaja politi\u010dno in kulturno gibanje: SOUL (boj proti rasni in spolni diskriminaciji, za splo\u0161no volilno pravico, proti militantnemu imperializmu itn.). Levica in v sloganih protislovna ‘societas civilis’ tudi v popularni glasbi prakticirata nekajletni tour-de-force. Vrstijo se nemiri in demonstracije. Me\u0161ane zasedbe od Santane do Hendrixovega Band Of Gypsys pometajo s segregacijo (npr. rasno ‘enobarvnostjo’ bendov), Sly & The Family Stone nastopajo skupaj z MC5, Brownovi komadi postajajo himne (Say It Loud… I’m Black And I’m Proud!), popularni losangele\u0161ki D.J. Magnificent Montague je pod pritiskom lokalnih oblasti ob znanih nemirih v Wattsu frazo ‘Burn, baby burn!’ spremenil v ‘Have mercy, baby!’ itd. Nekaj pred tem (leta 1967) The Parliaments za obskurno zalo\u017ebo Revilot posnamejo (I Wanna) Testify<\/a>, zelo udarno singlico, ki se na nekaterih R&B radijskih postajah su\u010de skoraj tako pogosto kot npr. Brownova It’s A Man’s..World in Chain Of Fools Arethe Franklin. The Parliaments si med poplavo Motownovega popa in invazijo britanskih bendov po\u010dasi gradijo zvo\u010dno ostrino. Cena sedemin\u010dne I Wanna Testify na prostem trgu v zadnjih letih ni padla pod 30$! Za znano producentsko trojko Holland-Dozier-Holland (ki je oblikovala zvok ve\u010dine Motownovih zvezd \u0161estdesetih, npr. The Four Tops, The Supremes, Martha Reeves & The Vandellas, The Isley Brothers…) posnamejo lp Osmium, potem pa se hec kon\u010da. Berry Gordy (ve\u010dinski lastnik zalo\u017ebe Motown) namre\u010d vztraja, da mora ime Parliaments ostati v Motownovem kombinatu, in Clintonov bend to\u017ei. Clinton se znajde. Isto zasedbo zapelje do lokalne detroitske zalo\u017ebe Westbound, nadanejo si novo ime Funkadelic in po\u010dasi se pri\u010dne novo obdobje izvirnega psihedeli\u010dnega \u0161trudla, ki ga lahko kli\u010demo:<\/p>\n

P-Funkamericana<\/strong><\/p>\n

P-funk (beri: pure-funk, parliament-funk ali parliament-funkadelic) je kratka oznaka za izvirno vejo psihedeli\u010dnega soula oz. supersoni\u010dnega funka v popularni glasbi. Sly Stone in James Brown sta R&B skoraj do konca napojila z energijo, raskavostjo in erotiko. George Clinton je gimnazijce popeljal s kozmotronsko-karizmati\u010dno spojino \u0161e \u010dastni krog po atomskih poljanah. Seveda ne pri nas. V na\u0161em delu stare celine so se takrat sukali v glavnem britanski bendi in italijanske popevke. Brownove plo\u0161\u010de so bile pribli\u017eno \u0161tiri… Za nominalen za\u010detek P-funka bi lahko kupili prvo, naslovno plo\u0161\u010do Clintonovega kolektiva Funkadelic (nazadnje sem jo videl na Krakovskem nasipu…). Unikatna me\u0161anica trdega ritma in bizarnega zvoka fankadeli\u010dnih norosti je precej logi\u010den presek mesnatej\u0161e ameri\u0161ke godbe do takrat: eklekti\u010dnih soul-rockerskih fuzij (Sly & Family Stone), obscene rock psihedelije (Hendrix, Zappa..), duhovitega in hrapavega New Orlean\u0161kega soula (Meters, Lee Dorsey…) in fundamentalisti\u010dnega rock’n’rolla (MC5). Prva postava Funkadelic (kot kak\u0161nih Rolling Stones ali Stooges) sodi v trivialni abecedarium popularne godbe: Eddie Hazel (solo kitara), Billy Nelson (elektri\u010dni bas kitara), Tawl Ross (ritem kitara), Tiki Fulwood (bobni) in George Clinton (vse drugo)… Kmalu se zraven znajde \u0161e Bernie Worrell, ki kitaristi\u010dne rakete za\u010dini z bizarno vesoljskimi zvoki na klaviaturah. Fankadeli\u010dni pohod se za\u010dne…
\nP-Funk Americana ostro nare\u017ee sedemdeseta \u017ee na samem za\u010detku. Rock’n’roll pri\u010denja na prelomu omenjenega desetletja namre\u010d gniti v samopa\u0161ju in glamourju, t. i. acid-rockovsko koleno je po\u010dasi odmrlo, simfoni\u010dno rockersko prepotenco to \u0161e \u010daka, neposrednost in ostrino rock’n’rolla s konca \u0161estdesetih komajda re\u0161ujejo kak\u0161ni MC5 (l.’71 v razpadu), New York Dolls, kasneje \u0161e Ramones. Ve\u010dina ikon in gesel je mrtvih, preostali niti ne vedo, da \u017eivijo. Bli\u017ea se \u010dudovita mine\u0161tra jazza in rocka… Kaj pa soul? Producentje, ki so tudi z novimi tehnolo\u0161kimi studijskimi pripomo\u010dki zagovarjali \u017eilav in masiven zvok, so bili ve\u010dinoma v kotu (npr. Whitfield in Strong pri Motownu), ve\u010dina zalo\u017eb se zelo pla\u0161no loteva spreminjanja ‘avtenti\u010dnega’ soul zvoka \u0161estdesetih (prisluhni npr. Staxovim singlom iz obdobja ’70-’75). Uveljavljati se pri\u010dnejo albumi, \u010deprav prodaja sedemin\u010dnih singlic ne pade drasti\u010dno. Zanimiva je \u017ee primerjava dveh klasi\u010dnih soulsterskih lp-jev: What’s Going On Marvina Gaya (Motown) in There’s A Riot Going On Slyja & Family Stone (CBS,’71). Gaye npr. lepo konceptualizira album (pesmi se prelivajo v zvoku in v sporo\u010dilih) in dodela so\u010dno urbano liriko, Stone pa se po rezki psihedeliji in socialnem soku z lp-ja Stand precej intimizira, a ostaja izvirno mesen v zvoku. No, Funkadelic istega leta posnamejo kar dva lp-ja: Free Your Mind And Your Ass Will Follow<\/a> (eden najbolj\u0161ih naslovov albumov v zgodovini popularne glasbe!) in Maggot Brain<\/a>. Oba markantna izdelka tako po zvo\u010dni prepoznavnosti kot po drznosti. Funkadelic si z njima po\u010dasi oblikujejo trdo jedro poslu\u0161alstva. Precej\u0161nji koli\u010dini mo\u010dnih soul zasedb pa ne uspe priti do pogodb z ve\u010djimi zalo\u017ebami, priklenjene ostajajo na singlice in s tem lokalno prepoznavnost (The Propositions, Don Campbell, The Explosions, Gators, Smokey Brooks…). Rehabilitirajo jih \u0161ele angle\u0161ki did\u017eeji in vinilni d\u017eankiji acid-jazz gibanja v drugi polovici osemdesetih (t. i.’rare groove’ odsek). Omenimo \u0161e pronicanje uli\u010dnih slengov (spremljava stalnemu ‘raskanju’ in iskanju ‘avtenti\u010dnega’ zvoka) v popularno glasbo z R&B, be&hard-bop jazzom, opolzke klice Browna, Hendrixa & co. Ve\u010dina izrazov, ki danes slu\u017eijo kot samoumevne \u017eanrske glasbene oznake (jazz, blues, soul, funk, rock, rave itn.), je namre\u010d na mesto dogmatskih terminov (v korist glasbene industrije in ve\u010dje ‘preglednosti’) prilezla iz lokalnih uli\u010dnih slengov in argojev. Primerjajmo npr. ‘soul’ in ‘funk’: religiozna definicija pojma ‘du\u0161a’ se v \u0161estdesetih v slengu mladih Afroameri\u010danov vztrajno profanizira in spreminja, postane celo politi\u010den termin v Kingovem gibanju za dr\u017eavljanske pravice, ‘Soul Brother’ pomeni na ulici brata po prepri\u010danju, ne po krvi, ‘soul’ ozko glasbeno pa eksploziven, elektrificiran R&B, kjer vokal (z gospel globino) vodi mo\u010dno ritmi\u010dno spremljavo, pihala so (v primerjavi z rhythm & bluesom) malce bolj v ozadju. Nekaj primerov? Reddingov Respect, Arethin Think, Let’s Stay Together Ala Greena in Kennerjev Land Of 1000 Dances v izvedbi Wilsona Picketta… Izraz ‘funk’ pa naj bi v afroameri\u0161kem lingu sprva pomenil telesne vonjave (predvsem po spolnem odnosu). V glasbenem slengu ga za\u010dnejo uporabljati hard-bop d\u017eezerji v petdesetih v poudarek telesnosti in plesnosti njihove godbe (Horace Silver, Milt Jackson, Clifford Brown idr.). Kot izraz za popularno glasbeno smer pa ‘funk’ navadno ozna\u010duje svojstven podalj\u0161ek soula v sedemdeseta leta. Zvo\u010dno ga definirajo harmonska preprostost, izrazita poliritmija, uvajanje ‘tr\u0161ega’ zvoka instrumentov (npr. wah wah efekt na ritem kitari, oja\u010den, v drob pulzirajo\u010d elektri\u010dni bas, pogosto izvirni zvoki na klaviaturah…), mo\u010dna ritmi\u010dna podlaga na bobnih in drugih tolkalih (ki se ne brani sinkopiranja – akcentiranja nepoudarjenih dob), natan\u010dno odrezavo punktiranje pihal, mo\u010den vokal in ve\u010dglasje (npr. klic in odgovor – spet gospel \u0161tos!) itn. Nekaj \u0161olskih primerov: Sex Machine Jamesa Browna, Thank You Fallettinme Be Mice Elf Agin Slyja & The Family Stone, Fight The Power The Isley Brothers, Cloud NineThe Temptations, P. Funk (Wants To Get Funked Up) Clintonovih Parliament…<\/p>\n

Oba omenjena izraza sta v osemdesetih in devetdesetih precej raz\u0161irila ali spremenila pomen (glede na to, kar se je pa\u010d dogajalo v popularni glasbi…).<\/p>\n

Precej\u0161en antipod Clintonovemu fankadeli\u010dnemu projektu so njegovi The Parliaments – ob eksploziji Funkadelic v mirovanju (Motownova to\u017eba). Sredi sedemdesetih jih Clinton spet zbere, v imenu odvr\u017ee ‘s’, raz\u0161iri in The Parliament za zalo\u017ebo Casablanca posnamejo jako udarno singlico Tear The Roof Off The Sucker<\/a> ter lp Up For The Down Stroke. Zakaj antipod? S Parlamentarci sta ohranjeni doo-wop (profanizirana gospel) \u0161pura in Brownova akademija trdega funka do konca sedemdesetih, ko je disco subkultura \u017ee popolnoma preplavila mainstream. Prav P-funk (poleg punka) predstavlja opozicijo diskoidni zamisli produciranja popularne glasbe tistega \u010dasa; ni zgolj zvrst, ampak tudi gibanje. Kot fankadeli\u010dni zvok zaznamujejo nevarni psihedeli\u010dni izleti, je za ‘parlamentarno’ mine\u0161tro zna\u010dilen trd, ozemljen R&B z odrezavimi pihali (Maceo Parker in Fred Wesley od Browna za lep \u010das prebegneta h Clintonu in postaneta z Rickom Gardnerjem in Kushom Griffithom ustanovitelja The Horny Horns – eksplozivne stalne Clintonove pihalne sekcije). Clinton poskusi – po Motown, J. B. (to, kot vemo, stoji za James Brown) ali mnogo kasnej\u0161i Wu-Tang strategiji – pod streho zdru\u017eiti ve\u010d razli\u010dnih projektov, ki snemajo za razli\u010dne zalo\u017ebe: poleg Funkadelic, Parliament, Horny Horns \u0161e The Brides Of Funkenstein, Parlet, tu so \u0161e impresivni solisti\u010dni dose\u017eki Hazela, Worrella, Haskinsa in Morrisona (sicer liderja druge mo\u010dne funk ekipe z detroitske zalo\u017ebe Westbound – Ohio Players). Preostali in preme\u0161ani \u010dlani prvih \u0161tirih v osemdesetih nastopajo kot The P-Funk Allstars. Clintonova P-funk banda s hiper-kineti\u010dnimi, v drobu norimi koncertnimi turnejami zaznamuje sedemdeseta in v presledkih tudi osemdeseta. Nazadnje bi se v to lahko prepri\u010dali na njihovi decembrski evropski ekspediciji. \u017de omenjeni decembrski nastop P-Funk Allstars v dunajski Libromusic Hall je bil namre\u010d slastna potrditev naelektrenih in prepri\u010dljivih P-funk nastopov, o katerih so kro\u017eile neverjetne anekdote in smo jih lahko leta konzumirali le s Clintonovih koncertnih albumov. Z drznimi, a \u017elahtnimi predelavami klasik (Funky Dollar Bill, P. Funk, Atomic Dog…), ki se pretakajo z novej\u0161imi komadi in kratkimi vokalno-instrumentalnimi improvizacijami, s kopico gostov (tudi MC-jev in raperjev), z nepretencioznim stikom s publiko, odli\u010dnim zvokom , sokom in glasbeno pirotehniko – je George Clinton z The P-Funk Allstars dokazal, da bo treba nanj \u0161e ra\u010dunati…<\/p>\n

V besedilih Clinton, Collins, Haskins idr. raje ironizirajo in mitizirajo, kot da bi proti establishmentu rezali s cirkularko (kot kasneje Public Enemy), z levi\u010darskimi slogani (kot Gil Scott Hearon: Revolution Will Not Be Televised…) in protirasisti\u010dnimi zbadljivkami (kot Last Poets: White Man’s Got A God Complex…). Frazeolo\u0161ki arzenal P-funka se je (kot pred njim bluesa, jiva, jazza in soula) zavlekel v pore popularno glasbene mitologije, fankadeli\u010dni slogani (Free Your Mind And Your Ass Will Follow!, One Nation Under A Groove… Gettin’ Down For The Funk Of It, Think!It Ain’t Illegal Yet!) so bili kasneje ni\u010dkolikokrat citirani in reinterpretirani, najve\u010dkrat v soulu in hip-hopu, ki je v devetdesetih tudi najbolj o\u010ditno rehabilitiral P-funk tradicijo (predvsem west-coast scena)… “Parliament-Funkadelic bi morali u\u010diti v ameri\u0161kih javnih \u0161olah…” Flea (Red Hot Chilli Peppers).<\/p>\n