{"id":9504,"date":"2014-07-07T13:49:56","date_gmt":"2014-07-07T11:49:56","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9504"},"modified":"2014-07-07T13:49:56","modified_gmt":"2014-07-07T11:49:56","slug":"avtenticnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9504","title":{"rendered":"Avtenti\u010dnost"},"content":{"rendered":"

\"are_you_being_authentic\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Avtenti\u010dnost<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Za\u010drtati si ho\u010dem ponovno izhodi\u0161\u010de za histori\u010dno-materialisti\u010dno obravnavo avtenti\u010dnosti v umetnosti in popularni kulturi. Smiselno se nana\u0161a na medijsko posredovane ali vsaj komercializirane oblike, ko sta v dominantni obliki proizvajalec in potro\u0161nik lo\u010dena, se pravi, na razviti kapitalizem. Kasneje bom dodal \u0161e kak\u0161no specifikacijo. \u017de te bi bilo treba razjasniti, to pa ni mogo\u010de, ne da bi na za\u010detku vzeli za podmeno neko posplo\u0161eno, \u010de ne celo karikirano, za\u010detno ideolo\u0161ko predstavo o avtenti\u010dnosti.<\/p>\n

Bistvo te predstave je, da obstaja nek pristen ljudski izraz, ki je zna\u010dilen za neodtujene kulturne oblike. To je invarianten slog z dano vsebino (na\u010din petja, izbor in vsebina pesmi, oblika nastopa), vzet kot kanonska forma neodtujene, ljudske kulture. Podmena predstave je neka ideologija ljudstva, ki se zoperstavlja odtujeni komercializirani kulturi in ideologijam, ki jih poblagovljena kultura ne moti. Pri tej predstavi je obi\u010dajno, da se pri presoji avtenti\u010dnosti neke forme omeji na njen slog oziroma izraz in torej razume kot avtenti\u010dne take nastope in posnetke, ki se formalno in izrazno ujemajo s predpostavljenim dobrim zgledom, kljub temu, da so se na\u010dini produkcije in potro\u0161nje, ob\u010dutenja, razumevanje in rabe ter socialni sestav publike medtem morda povsem spremenili. Kadar je sestavni del egalitarne socialisti\u010dne in\/ali libertarne ideologije ljudstva, je vseeno nazadnja\u0161ka, ker ignorira pogoje mo\u017enosti forme, ki jo zagovarja, in prav tako ignorira forme, ki so v dejanski rabi, ker so notranje protislovne in jih to uma\u017ee od znotraj v njenih o\u010deh. To je zna\u010dilno za kult \u00bbljudske pesmi\u00ab. Kot skrepenela razli\u010dica domnevnega \u00bbizraza nacije\u00ab pa lahko slu\u017ei desnim in fa\u0161isti\u010dnim ideologijam in re\u017eimom in to lahko po\u010dne z njihovega aspekta neprotislovno: prina\u0161a in fiksira v izrazu nacionalnost kot drobno razliko, omogo\u010da poblagovljenost, ujema se z dr\u017eavno podporo \u2026 . Francova podpora flamencu<\/em> kot \u0161panski nacionalni kulturi je dober zgled za to.<\/p>\n

Marksisti\u010dna kritika politi\u010dne ekonomije odpravlja mo\u017eno vero v notranje neprotislovne oblike kulture v razredno razcepljeni dru\u017ebi. To pa ne pomeni, da ne priznava kriti\u010dnega potenciala v \u00bbprese\u017eenih\u00ab oblikah ljudske kulture. Nasprotno, pojasni lahko, da je vztrajanje pri njih k preteklosti obrnjena kritika poblagovljenosti, njeno zavra\u010danje na ravni forme, ki bodisi mi\u017ei pred lastno obrnjenostjo v preteklost, bodisi jo slavi ravno kot \u2026 pristnost! Zdi se mi pomembno, da se ohranja kot oblike dru\u017eenja, kjer prena\u0161anje ve\u0161\u010din \u0161e vedno poteka v veliki meri ustno, v vsakdanjem ali pogostem kontaktu: \u010dlani folklornih dru\u0161tev in ti so pogosto bodisi krajani tam, kjer so te forme ostale \u017eive, ko so kot skupnostna forma (v mestu) \u017ee izginile, bodisi \u010dlani skupnosti (\u0161tudenti, delavci, verniki neke nominacije), ki izhajajo iz relativno tradicionalnih razmer in jih ta forma povezuje v prostem \u010dasu kot identitetni emblem.<\/p>\n

Marksisti\u010dna tradicija (Marx, Engels, Luk\u00e1cs) privilegira, vsaj v prvem momentu, visoko kulturo, predvsem realisti\u010dni roman, kot umetni\u0161ki izraz dru\u017ebenih protislovij, se pravi, kot ideolo\u0161ki izraz, ki pa zaradi svojega mesta v dru\u017ebeni strukturi \u2013 relativno osamosvojena estetska sfera \u2013 kljub temu in prav zato, ker \u00bbpodvaja\u00ab vsakdanja ideolo\u0161ka prepri\u010danja in dru\u017ebene boje okoli vrednot, sloga, smisla \u017eivljenja itn., lahko deluje za bralca kot polje refleksije v dvojnem pomenu ideologije, ki se ka\u017ee kot v zrcalu, in kot predmeta, ki ka\u017ee mehanizem zrcaljenja tistemu, ki z refleksijo sledi logiki tega, kar delo prikazuje. Macherey in Althusser opozorita na to razse\u017enost specifi\u010dno estetskega u\u010dinkovanja \u2013 zakaj lahko deluje literatura kot kritika dru\u017ebe, \u010deprav to ni politi\u010dni namen literatov; zakaj hasne bralcem. Adorna, predvsem kot glasbenika in teoretika glasbe, pa v resnici bolj pritegne vpra\u0161anje, kako je mo\u017ena avtenti\u010dna umetnost, se pravi taka, katere forma ne la\u017ee, marve\u010d kot forma umetnine razkriva razcep dru\u017ebe, eksistence umetnosti in umetnika v tej dru\u017ebi, navkljub poblagovljeni \u00bbsceni\u00ab in celo poblagovljeni subjektivnosti umetnika samega.<\/p>\n

Adornovska estetika je \u0161e preve\u010d uspe\u0161na v tem, da prek posredovanj dru\u017ebena protislovja prena\u0161a v sfero duha, kjer se vseskozi dogaja kontinuirana zgodovina duha, estetike, Glasbe, Literature, in kjer kritik vseskozi natan\u010dno distingvira ustrezne na\u010dine refleksije dru\u017ebene razcepljenosti z namenom in u\u010dinkom zasidranja lastne pozicije kot pozicije izrekanja resnice; a resnica te pozicije je lega nemo\u010dnega \u010duka na podstre\u0161ju, ki v gluho no\u010d uka resnice o celoti kot la\u017ei.<\/p>\n

Adorno postane predmet upravi\u010dene kritike v kulturnih \u0161tudijih, ker celotno sfero kulturne industrije odpravi kot odtujeno podro\u010dje manipulacije. Vendar pa njegova kritika dejansko \u00bbpohegli\u00ab Marxa oziroma celotno podro\u010dje dru\u017ebenih razmerij produkcije predeluje v nekak\u0161ne podobe ob\u010dega, objektiviranega duha dru\u017ebenih odnosov, medtem ko je podro\u010dje umetnosti individualno podro\u010dje ustvarjalnosti, subjektivnega duha, ki pa se \u017ee zaveda svoje posredovanosti; pri tem je mo\u010d, da zapopade in izrazi v umetnini objektivna dru\u017ebena nasprotja, se pravi, estetska mo\u010d, pri Adornu dojeta kot moralna dol\u017enost in hkrati heglovska vzvi\u0161ena sposobnost, dojeti Za-kar-gre. In na tej ravni je Adorno \u0161e vedno \u010disti kontinuist Duha: epifanija resnice se dogaja kot zgodovina duha. Dru\u017eba je njena inertna snov. Adorno trpi in u\u017eiva.<\/p>\n

Izigravanje dobrega Benjamina nasproti sitnemu staremu stri\u010dku Teodorju je otro\u010dja igra kulturnih \u0161tudentov. Upravi\u010denost njihove kritike je na ravni njihove zavesti plitva, empiri\u010dna: Adorno ni razumel jazza in Hollywooda, ker ju ni maral; treba je analizirati dejanske na\u010dine do\u017eivljanja, ne pripisovati akterjem vnaprej napa\u010dno zavest ali, natan\u010dneje, tem zelo razli\u010dnim do\u017eivljanjem vzeti avtenti\u010dnost in specifi\u010dnost in jih razgla\u0161ati za invariante ene in iste napa\u010dne zavesti.<\/p>\n

Mislim, da le redko re\u010dejo takole (morda Simon Frith?): Adorno ni videl protislovij v sami kapitalisti\u010dni kulturni produkciji, zaradi katerih se zavedo teh protislovij akterji in potro\u0161niki te kulture in zaradi katerih dru\u017ebenih u\u010dinkov in rab popularne kulture nikoli ne smemo odpisati z redukcijo na \u010disto ideologijo. Adorno je dejansko elitist: ne analizira tega, kako produkcijski procesi in razmerja v kulturni industriji \u00bbproizvajajo dru\u017ebeno zavest\u00ab v njeni produktivni protislovnosti, ki edina lahko utemelji kriti\u010dnost, zavra\u010danje danega itn., a ki \u0161ele daje vzgibe za alternativna prisvajanja estetskega; Adorno dejansko mno\u017eice vnaprej obsodi na nemo\u017enost dojeti umetnine in objokuje njihovo usodo.<\/p>\n

Avtenti\u010dnost je vrednota v razcepljeni kulturi in sicer vrednota ljubiteljev popularne kulture (akterjev, \u00bbmas\u00ab in connoisseurs<\/em>) in ima smisel v neki naperjenosti pozornosti, ki je realisti\u010dna: avtenti\u010den je tisti izraz, ki ustreza do\u017eivetjem \u00bbnas\u00ab nasproti drugim kulturnim formam, ki tajijo, kar avtenti\u010den izraz poka\u017ee. Avtenti\u010den izraz v o\u010deh tistih, ki potrdijo, da je nek kulturni produkt avtenti\u010den, potrdi kriti\u010dno resnico nekega dogajanja, kakor ga do\u017eivljajo nasproti drugim, praviloma komercializiranim, kulturnim produktom, ki ne\u010desa vitalnega v \u017eivljenju, kar je v avtenti\u010dnem izrazu ravno pokazano, ne opazijo ali pa o tem la\u017eejo, olep\u0161ujejo itn.<\/p>\n

Skratka, povsem jasno je zahteva po avtenti\u010dnosti podana znotraj realisti\u010dne ideologije<\/em> \u00bbustrezanja\u00ab. Vendar pa mora biti enako jasno, da ima za proizvajalce same, za publiko in za kritiko, ki dela za to publiko, avtenti\u010dnost kriti\u010dno<\/em> funkcijo: vzdr\u017euje sposobnost dru\u017ebeno-kriti\u010dnega lo\u010devanja \u00bbdejanskega\u00ab od \u00bbponarejenega\u00ab in s tem vzdr\u017euje odpornost<\/em> zoper vladajo\u010de ideologije.<\/p>\n

Prav zato je klju\u010dno, da avtenti\u010dnost kot vrednoto razumemo pravilno. Preprosto razli\u010dico idealisti\u010dnega razumevanja sem podal zgoraj: to je naivna vera, da je avtenti\u010dnost mogo\u010de reproducirati v spremenjenih, vse bolj v reprodukcijo kapitala vklju\u010denih, dru\u017ebenih razmerjih, kot nespremenjeno formo ali slog<\/em>, zvesto neko\u010d neodtujeni izvirni obliki. Z nekoliko ironije bi rekli, da je to vera v pozitivno magijo po dotiku: kar je bilo v stiku s pristnim, je pristno. Lahko se prenese seveda tudi na akterje (= potomci pristnih akterjev so avtenti\u010dni nosilci izraza) ali na formacije (v pomenu Raymonda Williamsa), ki reproducirajo avtenti\u010dne forme. Obstaja pa \u0161e bolj sofisticirana, sodobnej\u0161a verzija idealisti\u010dne vere v avtenti\u010dnost, zna\u010dilna za kulturne \u0161tudije: vsaka forma, ki jo publika do\u017eivlja kot pristno – dokaz za to pa je, da kulturolog doka\u017ee, da pomena, kakor ga razbira v tem, kar konzumira, ni mogo\u010de reducirati na te\u017enjo, menda vsebovano v enkodiranem pomenu \u2013 je pristna. Zakaj? Ker je dejanski izraz \u00bbskupnosti\u00ab in ker bodisi \u00bbse upira dominantnemu pomenu\u00ab, bodisi \u00bbslavi\u00ab – kaj? \u2013 navsezadnje samo sebe. Ker je to, da so porabniki s produktom pri sebi zadovoljni, dovolj tudi kulturologu, se kriti\u010dnost pri tem neha in naenkrat so kulturni \u0161tudiji najprimernej\u0161a legitimacija obstoje\u010dega: \u010demu spreminjati, \u010de so ljudje zadovoljni? Celo kriti\u010dni marksisti, kot je David Harvey, zatavajo v prepri\u010danje, da delo nenadoma ni ve\u010d odtujeno, \u010de so delavci pri delu zadovoljni: nasprotno ni bolj prepri\u010dljivega znamenja odtujenosti, kakor je to, da so izkori\u0161\u010dani zadovoljni s svojim polo\u017eajem.<\/p>\n

Zdaj poda pisec \u0161e pravilno, materialisti\u010dno dojetje. Povsem jasno bi moralo biti, da avtenti\u010dnost v realnih dru\u017ebenih razmerjih nikoli, po definiciji, ne more izra\u017eati tistega, \u010demur bi s parafrazo Luk\u00e1csa rekli revolucionarna zavest razreda (dru\u017ebenega akterja) kot revolucionarnega razreda, ki bo spreobrnil celoto dru\u017ebe. Nasprotno, avtenti\u010dnost se nana\u0161a na razcepljeno zavest realnih dru\u017ebenih skupin v protislovnih dru\u017ebenih polo\u017eajih. V tem smislu je avtenti\u010dnost vedno ideolo\u0161ka. Vendar pa gre za to, da artikulira do\u017eivljanja dru\u017ebene skupine kot avtenti\u010dno \u010dlove\u0161ko te\u017enjo po sre\u010di, solidarnosti, upiranju krivicam, zahtevi po pravi\u010dnej\u0161i dru\u017ebi, nasproti ignoriranju, poni\u017eevanju, neupo\u0161tevanju, prepre\u010devanju avtenti\u010dnega izraza s premestitvami v imaginarno zadovoljenost by proxy<\/em>. Zato je avtenti\u010dnost neke kulturne prakse treba presojati hic et nunc<\/em> glede na konkretne vpri\u010dne odnose produkcije in potro\u0161nje: avtenti\u010dnost je pozicijska, relativna, zadeva konkretne dru\u017ebene odnose med proizvajalci in publiko, proizvajalci in dru\u017ebenimi pogoji produkcije, potro\u0161niki in dru\u017ebenimi pogoji potro\u0161nje ter obojimi in pogoji spreminjanja<\/em> dru\u017ebe. Avtenti\u010dnost torej ni lastnost nekega produkta, forme ali sloga zunaj konkretnega prostora in \u010dasa praks produkcije in potro\u0161nje\/rabe. Je razse\u017enost dru\u017ebene zavesti udele\u017eencev prakse o neposrednih dru\u017ebenih u\u010dinkih te prakse<\/em>.<\/p>\n

Ali ho\u010demo primer? Laibach. Gre za pop skupino z istim imenom in podobno zasedbo kot skupina, ki je v 80. letih delovala avtenti\u010dno, danes pa igra Laibach. Sic(k) heil<\/em>!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Esej. Jo\u017ee Vogrinc o avtenti\u010dnosti.<\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":9505,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-9504","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9504","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9504"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9504\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9507,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9504\/revisions\/9507"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9505"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9504"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9504"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9504"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}