{"id":9518,"date":"2014-07-08T12:03:17","date_gmt":"2014-07-08T10:03:17","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9518"},"modified":"2014-07-09T11:57:33","modified_gmt":"2014-07-09T09:57:33","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-21","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9518","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (21)"},"content":{"rendered":"

\"spear\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Burning Spear : Marcus Garvey\u00a0<\/em> <\/strong>(Island, 1975)<\/p>\n

 <\/p>\n

Med mladimi brezposelnimi Jamaj\u010dani iz revnih kingston\u0161kih predelov je svoj\u010das kro\u017eil tale recept za izhod iz vsakdanje bede: lahko postane\u0161 \u00bbrevolvera\u0161\u00ab, policaj ali gangster, se poro\u010di\u0161 s tujko in zapusti\u0161 otok, ali pa postane\u0161 reggae glasbenik. Danes se jim ponuja \u0161e \u010detrta mo\u017enost – lahko postanejo tudi \u0161portniki. Na tej lestvici prilo\u017enosti ni veliko prostora za dekleta.<\/p>\n

Burning Spear je v zanj nezgre\u0161ljivem ostrem rastafarijanskem tonu na svojem prvencu, posve\u010denem Marcusu Garveyju, leta 1975 pel: \u00bb\u0160e pomnite su\u017eenjske \u010dase?\u00ab Tiste \u010dase, ki potomcem afri\u0161kih su\u017enjev pomenijo le uslu\u017enost, bedo in podrejanje. Na socialni ravni so nadaljevanje zgodbe o gospodarjih, ljubicah in su\u017enjih, prakse, ki korenini v kulturnem pomenu, ki se je razvijal tekom stoletij. Morda je afrojamaj\u0161ka ekspresivna kultura postala simboli\u010den prostor, kjer se je odpirala mo\u017enost (in vedno znova zapirala) preseganja hierarhi\u010dnih dru\u017ebenih odnosov v novih oblikah \u2013 v avtobiografskih pisanjih, v posebnem in kreativnem rokovanju z govorjenim jezikom in zlasti v glasbi. Morda. Vsekakor ni trajalo dolgo.<\/p>\n

Za Jamajko za nazaj velja, da je generi\u010dno ime za mno\u0161tvo godb na otoku in v diaspori – Angliji, Kanadi in ZDA – reggae<\/em>. Tudi za tiste pred uspe\u0161nico Toots and the Maytals \u00bbDo the Reggay\u00ab. Okrog leta 1968 je popularni slog rock steady<\/em> postajal \u0161e po\u010dasnej\u0161i z ve\u010djim poudarkom na basovskih linijah in s privzemanjem harmonskega cerkvenega petja. Privla\u010dil je mlaj\u0161o publiko revnih predmestij in glasbenike, ki so postajali \u010dedalje bolj dovzetni za socialne in religiozne ideale rastafarijanskega kulta, ki se je v glasbi zares prvi\u010d pojavil v popularnem komadu \u00bbBlood and Fire\u00ab, ki ga je decembra 1970 pel Niney the Observer. A to ni bil edini reggae, ki je zvenel na Jamajki. Popularni reggae je bil lahkotnej\u0161i, manj zlove\u0161\u010d. Alton Ellis in John Holt sta pela o ljubezni in strtih srcih.<\/p>\n

Prva dana\u0161nja asociacija na reggae je nemirna podoba Boba Marleyja in mo\u010dnega tria The Wailers (Marley, Peter Tosh, Bunny Wailer) z opletajo\u010dimi dreadlocksi<\/em>; pevec s kitaro pred mikrofonom, z bendom v ozadju in spremljevalnimi \u017eenskimi glasovi, ki \u00bbangelsko nezrnato\u00ab pojejo refrene. Marley \u2013 jamaj\u0161ki heroj, upornik tretjega sveta, \u00bbroots rocker\u00ab, svetovni pop zvezdnik, ki v samem sredi\u0161\u010du Babilona prerokuje njegovo lastno razsulo. V zvezi s tem se pozablja, da so albumi, ki jih je posnel za angle\u0161ko zalo\u017ebo Island (v lasti belega Jamaj\u010dana Chrisa Blackwella), pravzaprav \u00bbnetipi\u010dni\u00ab za jamaj\u0161ko fonografsko industrijo, ki je bila prete\u017eno studijska, v znamenju singlic, preverjanj njihovih melodij in ritmov na plesi\u0161\u010dih, ki so jih obvladovali sound<\/em> systems<\/em> (potujo\u010de diskoteke), kjer so muziko sukali did\u017eeji (toasters<\/em>). Marleyjev prvi album Catch a Fire <\/em>(1972) je bil spo\u010detka narejen in \u00bbzmeh\u010dano\u00ab tonsko produciran za zahodni rockovski trg. Vznemirjenje, ki ga je povzro\u010dil, je zbudilo \u0161ir\u0161i interes in posredno omogo\u010dilo, da so v \u017eivo za\u010deli nastopali mnogi jamaj\u0161ki glasbeniki in bendi: Burning Spear, Culture, Mighty Diamonds, Third World. Najprej predvsem zunaj Jamajke in s\u010dasoma vse ve\u010d tudi na Jamajki, kar je bil eden povratnih u\u010dinkov mednarodne odmevnosti in koncertnega nastopanja skupin.<\/p>\n

Winston Rodney alias Burning Spear je bil izjemno mo\u010dan performer, edinstvenega, ekstati\u010dno zamaknjenega glasu in podajanja verovanja v \u00bbgarveyanizem\u00ab in rastafarijanstvo. Njegovo petje je ve\u010d dolgovalo tradiciji petja \u2013 zaklinjanja in jazzovskemu improviziranju kot pa popularnim slogom reggaeja.<\/p>\n

Leta 1975 je posnel prelomni singlici \u00bbMarcus Garvey\u00ab in \u00bbSlavery Days\u00ab, obe sta bili uspe\u0161nici na Jamajki, toda album za Island, imenovan po prvem komadu, je Speara ustoli\u010dil kot vodilno silo \u00bbkultiviranih\u00ab pevcev nove generacije, ki so zajemali iz \u010drnske zgodovine, njene povezave s stanjem v getu in iskali odre\u0161itev, ki jo je obljubljal Rastafari. Glasba Burning Speara je bila med vsemi jamaj\u0161kimi glasbeniki \u2013 poleg Marleyja \u2013 pravzaprav idealna za albumsko obliko. Ni mu bilo za kompromise, to se je poznalo v njegovem mogo\u010dnem zvenu, silovitih pihalskih aran\u017emajih, vale\u010dem reggaeju, vokalu z noro tenzijo v njem. Pri tem Spear vztraja \u0161e danes. Album Marcus<\/em> Garvey<\/em> je neprese\u017eena klasika \u00bbroots rock\u00ab reggaeja, njegova dubovska verzija, Garvey’s Ghost<\/em> (Island, 1976), pa samo dopolnjuje podobo o glasbeni kulturi, ki se ne pusti asimilirati. Tretji album, Social Living<\/em> (1978), je suvereno zaokro\u017eil trilogijo albumov, ki je krasen izkaz izrazne mo\u010di jamaj\u0161kega reggaeja.<\/p>\n

Burning Spear je svojim bendom sredi osemdesetih letih nastopil \u2013 resda kraj\u0161e, ker je imel povi\u0161ano temperaturo \u2013 v ljubljanski Hali Tivoli. Zato pa je njegov bend zarolal silovito, natrosil nekaj impresivnega duba in globoke basovske kulture, kakr\u0161ne pri nas nismo videli in sli\u0161ali ne prej ne potem.<\/p>\n

Spodaj: skupaj albuma Marcus Garvey<\/em> in Garvey’s Ghost<\/em>.<\/p>\n