{"id":9581,"date":"2014-07-14T01:39:57","date_gmt":"2014-07-13T23:39:57","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9581"},"modified":"2014-07-12T10:53:15","modified_gmt":"2014-07-12T08:53:15","slug":"plosca-billy-joel-a-matter-of-trust-the-bridge-to-russia-sony-musiclegacy-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9581","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Billy Joel – A Matter of Trust \/ The Bridge To Russia (Sony Music\/Legacy, 2014)"},"content":{"rendered":"

\"IMG_0001\"<\/a><\/p>\n

O Williamu Martinu si lahko mislite, kar ho\u010dete, a napisal je nekaj odli\u010dnih pesmi. \u010ceprav je vedno veljal za nekak\u0161nega ameri\u0161kega epigona Eltona Johna, \u017ee be\u017een prelet njegovega opusa poka\u017ee, da se med pop baladami, ki jih je izmojstril konec sedemdesetih in v osemdesetih, leta 1993 pa po albumu River Of Dreams<\/em> s snemanjem studijskih plo\u0161\u010d prenehal, skriva precej ostrih dru\u017ebenih komentarjev, po drugi strani pa se je njegove pop uspe\u0161nice vedno dalo vsaj prenesti, kar za delo Eltona Johna iz istega obdobja ni mogo\u010de vedno trditi. S pesmimi, kot so Piano Man, Captain Jack, Scenes From An Italian Restaurant, New York State Of Mind, She’s Always A Woman, Goodnight Saigon in Leningrad se Joel, navkljub sicer\u0161njemu nagibu v komercialno popsterstvo in pocukrankam a la Honesty in Just The Way You Are, mirno \u0161teje med velike avtorje tako v sedemdesetih kot v osemdesetih.<\/p>\n

Leta 1987 je bil eden prvih \u00bbZahodnjakov\u00ab, ki mu je uspelo priti za \u00bb\u017eelezno zaveso\u00ab in tam narediti show<\/a>, pravzaprav \u0161estkrat, tako v Leningradu kot v Moskvi. Posnetek je objavil na plo\u0161\u010di Koncert, naslov izpisan v cirilici, zdaj pa je pred nami nekolikanj dopolnjena zgodba tega nastopa. V knji\u017eici, ki je prilo\u017eena dvojni plo\u0161\u010di, je vse podrobno opisano, tudi besedila so, v paketu pa je kar enajst do zdaj neobjavljenih posnetkov, tudi z generalk, kar pomeni, da gre za precej podrobnej\u0161i izsek \u0161estih nastopov.<\/p>\n

Med pesmimi zasledimo vse najve\u010dje uspe\u0161nice, morda umanjka zgolj kaka pe\u0161\u010dica, denimo \u017ee omenjeni Just The Way You Are ali New York State Of Mind, a navsezadnje je v spremni besedi lepo zapisano, da zbirka \u00bbskoraj docela predstavi Billyjev koncertni seznam pesmi\u00ab<\/em>, torej br\u017e\u010das dr\u017ei, da je nekaj \u0161e ostalo v predalu. Izvedbam ni kaj o\u010ditati, ve\u010dinoma so ostrej\u0161e kot na studijskih albumih. Joel je pred temi nastopi izdal album The Bridge, zato tu ne umanjka niti skladba Baby Grand, ki sta jo izvirno posnela z Rayem Charlesom, enim njegovih velikih vzornikov (na koncertu<\/a> ga je Joel odli\u010dno impersoniral) \u2013 poleg Beatlov in Dylana, seveda, ki so tudi zastopani, prvi z Back In The USSR<\/a>, kar je bila verjetno precej lahka odlo\u010ditev (no ja, na generalki je pel tudi She Loves You), drugi s skladbo The Times They Are A-Changin’, kar je, glede na to, kje so se koncerti zgodili, nekolikanj bolj pomenljivo. \u010casi so se sicer res spremenili, zavesa se je precej bolj na \u0161iroko odprla, \u010deprav je \u00bb\u017eeleznost\u00ab seveda relativna, saj je \u017ee pred nastopi Billyja Joela marsikaj z Zahoda prispelo na Vzhod. S tem seveda ne govorimo zgolj o Sovjetski zvezi, pa\u010d pa tudi o (tedanji) \u010ce\u0161koslova\u0161ki, pa Poljski in tako naprej. Joel je z nastopi sicer za\u010del v Tbilisiju, za uvod v koncert pa si je izbral, tako prilo\u017eena dokumentacija, tradicionalno gruzijsko skladbo Odoya, ki jo je tudi odpel gruzijski mo\u0161ki zbor. Nato se je nadaljevalo po Moskvi in Leningradu.<\/p>\n

Druga osebnost, o kateri se govori v zvezi z za\u010detki velikih rokenrolovskih premikov v Sovjetski zvezi, je Paul McCartney. Njegov (studijski) album Choba b CCCP<\/em> je bil leta 1988 namenjen izklju\u010dno za sovjetski trg, je pa prina\u0161al rokenrolovske (Ain’t That A Shame) in jazzovske (Don’t Get Around Much Anymore) standarde. \u010ceprav je McCartneyjeva muzika takrat \u017ee veljala za standard, ni na albumu nobene njegove pesmi. Album je posledi\u010dno (morda tudi nehote) izpadel kot nekak\u0161na u\u010dna ura zgodovine popularne glasbe za Sovjete, \u010de\u0161: vam bom pokazal, kaj smo po\u010deli tam od tridesetih let naprej, \u010deprav ni dvoma, da ga je McCartney naredil tudi zase in s tem odmikom od avtorskega dela nekoliko prerodil svojo \u017eilico, ki je bila, vsaj po albumu Tug Of War (1982), nekoliko iz\u010drpana. Z izjemo balade No More Lonely Nights (1984) in popevanja z Michaelom Jacksonom tedaj ni ustvarjal komercialno zares opazne ali sve\u017ee glasbe, po Chobi pa je leta 1989 le izdal nov avtorski studijski album Flowers In The Dirt, se avtorsko povezal z Elvisom Costellom in spet za\u010del z nizom svetovnih turnej.<\/p>\n

Ko \u017ee govorimo o velikih pop pevcih, je bil prav zgoraj omenjeni Elton John tisti, ki je v osemdesetih prvi za\u010del z ruskimi temami (poudarjamo, v osemdesetih, saj so ti ali oni pop izvajalci \u017ee desetletja prej snemali ruske (in druge vzhodne) pesmi, prirejene za zahodni trg). Njegova Nikita, romanti\u010dna balada o hrepenenju po ruski vojakinji (ali morda hrepenenju ruske vojakinje) je ugledala lu\u010d leta 1985 in postala velika mednarodna uspe\u0161nica. Angloameri\u0161ki glasbeni svet je Sovjetska zveza (in sicer\u0161nji vzhodni blok) zaradi svoje nedostopnosti vedno fascinirala in so jo bodisi zromantizirali do absolutnega, bodisi prikazovali satiri\u010dno, rde\u010da barva pa je zlasti v ZDA vedno vzbujala (zaradi hladne vojne demago\u0161ko povzro\u010deni) strah pred nevarnostjo komunizma, ki je najve\u010dje zlo in tudi sicer primerljiv s \u010darovni\u0161tvom, ki si ga je zlahka privo\u0161\u010dil McCarthy tam nekje v petdesetih, ko so si bratci veseli vsi med seboj podajali jedrske konice. Billy Joel je raje podal koncertni klavir. O tem pa, da daltonizem seveda ni najve\u010dji problem sodobne (svetovne) politike, po toliko in toliko letih, ko bi se dejansko lahko \u017ee \u010desa nau\u010dili, raje sploh ne bomo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dopolnjena zgodba s koncertov po Sovjetski zvezi<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":9582,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-9581","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9581"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9581\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9584,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9581\/revisions\/9584"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}