{"id":9600,"date":"2014-07-12T13:58:53","date_gmt":"2014-07-12T11:58:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9600"},"modified":"2014-07-12T13:59:37","modified_gmt":"2014-07-12T11:59:37","slug":"charlie-haden-1937-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9600","title":{"rendered":"Charlie Haden (1937 – 2014)"},"content":{"rendered":"

Pod naslovom Zvezde pojejo objavljeno v Muski, 2008, \u0161t. 9-10<\/span><\/em><\/p>\n

\"charlie_haden-2\"<\/a><\/p>\n

Na 49. jazzovskem festivalu v Kri\u017eankah smo imeli sre\u010do poslu\u0161ati enega od najbolj prodornih jazzovskih glasbenikov, 70-letnega kontrabasista Charlieja Hadena. Nastopil je s svojo znamenito zasedbo Quartet West, ki ga sestavljajo \u0161e Ernie Watts, saksofoni, Alan Broadbent, klavir, in Rodney Green, bobni.<\/p>\n

Charlieju Hadnu je bila glasbena kariera usojena: za\u010del jo je namre\u010d kot 22-mese\u010dni mal\u010dek, ko je prvi\u010d zapel v radijski oddaji svojih star\u0161ev o country glasbi. Kot mladeni\u010d se je u\u010dil kontrabasa in se leta 1957 iz rodne Iowe preselil v Los Angeles, tam je pot nadaljeval ob boku legendarnih glasbenikov, kot so Art Pepper, Hampton Hawes in Dexter Gordon. Le dve leti pozneje je postal \u010dlan ene najbolj revolucionarnih in prelomnih jazzovskih zasedb, kvarteta Ornetta Colemana (\u010dlana sta bila \u0161e trobenta\u010d Don Cherry in bobnar Billy Higgins). Leta 1967 se je pridru\u017eil enemu najbolj vplivnih triov tedanjega \u010dasa, v katerem sta igrala \u0161e Keith Jarrett in Paul Motian, tega je nasledil ni\u010d manj vpliven trio z Janom GarbarEkom in brazilskim kitaristom Egbertom Gismontijem. Pod svojim imenom je takrat izdal en sam, a zato senzacionalen album z aran\u017emaji Carle Bley, posnet z veliko zasedbo tedaj najbolj aktualnih freejazzovskih glasbenikov. Skladba Song For Che z albuma Liberation Music Orchestra bo najbr\u017e ostala zapisana v jazzovsko zgodovino.<\/p>\n

Kot basist izjemnega daru in znanja je bil dragocen in nadvse za\u017eelen gost pri \u0161tevilnih drugih glasbenikih, kot so Hank Jones, Don Cherry, Dewey Redman, Paul Motian, Jack DeJohnette, Michael Brecker, Kenny Barron in \u0161tevilni drugi. S kitaristom Patom Methenyjem sta za album Missouri Sky prejela grammyja za najbolj\u0161i instrumentalni album (majhne zasedbe). Quartet West je \u2013 kot pove ime \u2013 nastal na zahodni obali. Tudi po dvajsetih letih obstoja je njegovo vodilo romanti\u010den, skorajda filmski zvok, poln rahlo\u010dutnega, senzibilnega in predanega igranja mojstrov svojega \u017eanra; \u0161e ve\u010d, Quartet West spada v sam vrh jazzovske glasbe nasploh.<\/p>\n

Spominjam se va\u0161ih preteklih koncertov v Ljubljani. Pred nekaj leti ste imeli krasen koncert v studiu RTV Slovenija, igrali ste v duu s pianistom Kennyjem Barronom, v imenitni jazzovski oddaji Izza odra, ki jo je vodil Brane Ron\u010del. \u0160e nekaj let prej pa ste imeli prvi koncert s kvartetom West, v okviru takratnega jazzovskega festivala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. To je bil \u010dudovit koncert, ki mi je ostal v spominu \u0161e posebno zaradi izjemno dobro urejenega zvoka. Va\u0161 kvartet je precej odstopal po kvaliteti zvoka od drugih ansamblov; ste imeli svoje ozvo\u010devalce in opremo?<\/strong><\/em><\/p>\n

V\u010dasih sem potoval s svojim tonskim mojstrom, a zdaj je to predrago. Na\u0161 organizator turneje skrbi za instrumente in vse potrebno in se sedaj dogovarja tudi s tonskimi mojstri, kjer nastopamo. Posku\u0161a jim pojasniti, da ne \u017eelimo imeti glasno, ampak tiho, tako tiho, da lahko sli\u0161i\u0161 sr\u010dni utrip. V\u010dasih je problem, \u010de so ozvo\u010devalci bolj rock’n’ rollovske usmeritve in niso navajeni lepega zvoka \u2013 potem jim enostavno re\u010demo, naj vse ugasnejo. A to je zelo redko. Ve\u010dinoma kar gre in zvok je dober kot na primer na dana\u0161njem koncertu. Zelo te\u017eko je imeti dober zvok zunaj, \u0161e sploh, \u010de te\u010de zraven promet. Je pa res \u010dudovit, poseben ob\u010dutek, ko vidi\u0161, da so ljudje tiho in tako zbrano poslu\u0161ajo, kot bi bili v dvorani.<\/p>\n

Ljudje vas dobro poznajo in so kultivirana publika, to je res dobro na ljubljanskem jazzovskem festivalu.<\/strong><\/em><\/p>\n

Vsi, ki imajo radi bolj poglobljeno glasbo, so dobri ljudje, kjer koli na svetu.<\/p>\n

Danes ste kot \u010detrto skladbo zaigrali va\u0161o z naslovom First Song. To lepo balado poznamo v najrazli\u010dnej\u0161ih verzijah. Ena najlep\u0161ih se mi zdi, ko igrate v triu z izjemnim pianistom Gonsalom Rubalcabo, ki je tudi dober znanec slovenskega jazzovskega ob\u010dinstva. Na posnetku igra tudi Jack DeJohnette. Morda lahko poveste kaj ve\u010d o va\u0161em sodelovanju in prijateljstvu z Gonsalom?<\/strong><\/em><\/p>\n

Spoznal sem ga na Kubi 1986., ko smo bili povabljeni tja z Liberation Orchestra. Po na\u0161em koncertu je igral s svojim ansamblom Projecto. Z \u017eeno Ruth sva bila navdu\u0161ena, poiskala sva ga v zaodrju in povabila k sodelovanju. Takrat je bil star 23 let, ni znal angle\u0161ko in s pomo\u010djo prevajalca je povedal, da mu je v\u0161e\u010d moja glasba, da spremlja mojo pot, \u0161e posebno sodelovanje s Keithom Jarretom. Postala sva dobra prijatelja in povabili smo ga v Kanado \u2212 zaradi takratnega embarga v ZDA. Snemala sva v Torontu v triu z Jackom DeJohnettom, potem v Montreuxu v \u0160vici, nato pa je postopno pri\u0161el v ZDA na Florido.<\/p>\n

Pravijo, da radi odkrivate mlade talente, podobno kot Miles Davis ali Art Blakey. Je to na\u010drtno ali se kar zgodi?<\/strong><\/em><\/p>\n

U\u0161esa imam vedno odprta, da sli\u0161im nove talentirane glasbenike, ki imajo podobne vrednote kot jaz. Potem posku\u0161am najti pot, da igramo skupaj.<\/p>\n

(Vmes se nam je pridru\u017eila njegova \u017eena Ruth Cameron, ki jo je ljube\u010de pozdravil, in povedala sta, da sta skupaj \u017ee 25 let.)<\/em><\/p>\n

Bi morda malo opisali svojo glasbeno pot od za\u010detkov?<\/strong><\/em><\/p>\n

Potem ko sem prvi\u010d nastopil na radiu kot mal\u010dek, saj so moji star\u0161i igrali country glasbo in veliko sodelovali z raznimi radijskimi postajami, sem za\u010del poslu\u0161ati jazz in sem ga hotel igrati.<\/p>\n

Zakaj pa ravno kontrabas?<\/strong><\/em><\/p>\n

Ker bas vedno naredi, da vse zveni dosti bolje. Ko sem pri\u0161el v Los Angeles, sem spoznal Ornetta Colemana, in to je spremenilo moj na\u010din razmi\u0161ljanja o improvizaciji. Zelo veliko sva igrala skupaj, posnela nekaj plo\u0161\u010d (med drugim Change Of The Century, The Shape Of Jazz To Come, This Is Our Music), potem sva \u0161la v New York in tam \u0161e ve\u010d igrala in posnela veliko plo\u0161\u010d.<\/p>\n

Kako pa je pri\u0161lo do sodelovanja s Keithom Jarretom?<\/strong><\/em><\/p>\n

Spoznal sem ga v New Yorku, kjer je povabil Paula Motiana in mene, da bi za\u010deli igrati v triu. Veliko smo snemali in potovali, potem pa je sli\u0161al Deweyja Redmana in mene igrati z Ornettom Colemanom ter povabil \u0161e Deweyja. Nastal je odli\u010den kvartet.<\/p>\n

Iz tega obdobja mi je najbolj v\u0161e\u010d va\u0161 album Survivors Suite, ker je izjemen primer zelo ustvarjalne in interaktivne glasbene ekipe \u0161tirih vrhunskih glasbenikov. <\/em><\/strong><\/p>\n

Ja, to je tudi moj najljub\u0161i album iz tega obdobja.<\/p>\n

Zelo pomemben del va\u0161ega glasbenega ustvarjanja je povezan z Liberation Orchestra. Bi povedali kaj ve\u010d o tem?<\/strong><\/em><\/p>\n

Ne maram gledati krivic na svetu in vedno, ko jo vidim, posku\u0161am preliti svoja prepri\u010danja v glasbo. Zato sem naredil \u0161tiri posnetke z Liberation Orchestra.<\/p>\n

Menite, da to kaj vpliva na spremembe v javnosti?<\/strong><\/em><\/p>\n

Ljudje iz najrazli\u010dnej\u0161ih politi\u010dnih strank pridejo poslu\u0161at na\u0161e pesmi in mislim, da na njih vpliva pozitivno in morda spreminja njihov na\u010din mi\u0161ljenja o politiki, vladah, o krivicah…<\/p>\n

Ste sami komponirali skladbe za take prilo\u017enosti ali je sodeloval kot avtor \u0161e kdo drug?<\/strong><\/em><\/p>\n

Nekaj je mojih skladb, nekaj je napisala Carla Blay, nekaj pa je pesmi od razli\u010dnih politi\u010dnih struj po vsem svetu. Ve\u010dino aran\u017emajev je naredila Carla Blay.<\/p>\n

\u010ce preidemo h kvartetu West \u2013 kako dolgo obstaja, kako je pri\u0161lo do ustanovitve?<\/strong><\/em><\/p>\n

Obstaja od leta 1986. Moja \u017eena Ruth je \u017eelela, da imam ansambel v Los Angelesu, tam sem takrat \u017eivel. Snemali smo in Ruth je kvartet poimenovala West. Koproducirala je tudi vse njegove plo\u0161\u010de.<\/p>\n

Kako pa ste izbrali \u010dlane?<\/strong><\/em><\/p>\n

Kot sem \u017ee omenil, vedno i\u0161\u010dem ljudi, ki imajo iste glasbene kvalitete kot jaz, ki imajo ne\u017enost in energijo povedati zgodbo, so odli\u010dni improvizatorji in imajo odli\u010dna u\u0161esa. Rad sem s takimi ljudmi.<\/p>\n

Zelo lepo povedano, mislim, da je to ena najlep\u0161ih stvari pri glasbi.Zato se vam (najlep\u0161e) zahvaljujem za to, da ste si vzeli toliko \u010dasa, in upam, da vas \u010dim prej spet sli\u0161imo pri nas in da vam je Slovenija v\u0161e\u010d.<\/strong><\/em><\/p>\n

Vedno rad prihajam k vam. Kmalu boste lahko sli\u0161ali novo country plo\u0161\u010do (smeh). Veste, z \u017eeno in otroki, troj\u010dicami Rachel, Petro in Tonio, ki so vse zelo nadarjene, pojejo, igrajo in odli\u010dno harmonizirajo, in sinom Joshuom, smo \u0161li v Nashville (Tennessee). Ruth je odli\u010dna pevka, kot boste lahko sli\u0161ali \u2013 posnela je plo\u0161\u010do z naslovom Roadhouse za zalo\u017ebo Verve. Poje veliko lepih pesmi, klavir pa igrata Brad Mehldau ter Alan Broadbent, in to kar skupaj. No, pri\u0161li smo v Nashville in posneli plo\u0161\u010do, na kateri vsa dru\u017eina poje in igra z nekaterimi znanimi country glasbeniki (Jerry Douglas, Rosanne Cash …). Ruth je spet koproducentka, na koncu plo\u0161\u010de pa je star posnetek iz leta 1939, ko pojem pri dveh letih. Iz\u0161la bo septembra, naslov pa je Charlie Haden Familly And Friends Ocean And Diamonds.<\/p>\n

(Sledi \u017eenino pojasnilo, da so Diamanti dru\u017eina, prijatelji in pesmi.)<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V spomin iz tiskane Muske<\/p>\n","protected":false},"author":88900,"featured_media":9601,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-9600","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9600","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88900"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9600"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9600\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9605,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9600\/revisions\/9605"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9601"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9600"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9600"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9600"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}