{"id":9607,"date":"2014-07-16T16:54:08","date_gmt":"2014-07-16T14:54:08","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9607"},"modified":"2014-07-16T16:55:24","modified_gmt":"2014-07-16T14:55:24","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-22","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9607","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (22)"},"content":{"rendered":"

\"sun<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Sun Ra and his Arkestra : Jazz in Silhouette<\/em> <\/strong> (Saturn, 1959)<\/p>\n

 <\/p>\n

Album intonira \u00bbEnlightenment\u00ab. To je programski komad, slavnostni napev, ki ga na in\u0161trumentalni ravni poantira razpon pihal, od globokega baritona do drugih vi\u0161av. Je zna\u010dilen zven rajevskega big benda, glasba, ki se rola. Pozneje je ta napev postal klju\u010dni del nastopa Sun Rajevega Arkestra, ritualna pesem o \u00bbspaceways\u00ab, ki jo je obi\u010dajno vodila pevka June Tyson ob celotnem zboru. Razsvetljenje je oznanilo Sun Raja, samooklicanega \u00bbjazzovskega boga Sonca\u00ab, kakor se je leta 1952 uradno preimenoval Herman Blount, sicer rojen 22. maja 1914 v Birminghamu v Alabami. Naj bo toliko za dra\u017eljivi uvod.<\/p>\n

Zdaj pa k suhoparnej\u0161im faktom, ki pa mogo\u010de bolj osvetljujejo tole izdajo albuma, ki je prvi\u010d iz\u0161el kot vinilni album leta 1959 pri Sun Rajevi majhni, neodvisni zalo\u017ebi El Saturn oziroma Saturn Records. Album so prodajali le na koncertih zasedbe in pa v nekaterih manj\u0161ih plo\u0161\u010darnah na ameri\u0161kem Srednjem zahodu. Jazz in Silhouette <\/em>je leta 1975 ponovno izdala zalo\u017eba Impulse, \u0161ele zalo\u017eba Evidence, ki redno izdaja Sun Rajeve albume, singlice in arhivske posnetke na cedejih, pa ga je v digitalni obliki izdala leta 1991.<\/p>\n

Na izvirnem ovitku je bil tudi pojasnjevalni napis: Sun Ra in njegov Arkestra igrata glasbo iz jutri\u0161njega sveta. \u010carobno glasbo sfer. <\/em>Spodaj pa je bil pripis: V jutri\u0161njem svetu ljudje <\/em>(ali pa \u00bbmen<\/em>\u00ab morda kar raje direktno mizogino prevedimo kot \u00bbmo\u017eje\u00ab, ne bomo dosti zgre\u0161ili) ne bodo potrebovali umetelnih naprav, kakor so letala in vesoljske ladje. V svetu prihodnosti bo novi \u010dlovek \u00bbmislil\u00ab prostor, kamor bo hotel, zato ga bo njegov um ponesel tja.<\/em><\/p>\n

In naprej verzi:<\/p>\n

To je pripoved o silhuetah.<\/em><\/p>\n

O svetlih silhuetah in temnem ozadju.<\/em><\/p>\n

\/ \u2026 \/<\/em><\/p>\n

To je zvok silhuet.<\/em><\/p>\n

Podob in napovedi jutri\u0161njega dne,<\/em><\/p>\n

preoble\u010denih v jazz.<\/em><\/p>\n

Risba na sci-fi ovitku je pogled na eno izmed Saturnovih lun, z \u00bbegiptovskimi alienkami\u00ab. Dobrodo\u0161li v svet Sun Raja, kjer se v njegovem svetu sinkreti\u010dno stikata preteklost in prihodnost, mitska afri\u0161ka preteklost z elementi etiopianisti\u010dnega Siona in afri\u0161ko matico \u010drnih ljudi (Egiptom, Etiopijo in Nubijo) in tehnolo\u0161ka prihodnost, usmerjena v kozmos, odlepljena od Zemlje. To je zbrkljana misel in umetnost glasbenega samouka z nekaj formalne glasbene \u0161ole in tradicionalne jazzovske \u00bb\u0161ole ulice\u00ab, ki je ogromno bral, se pe\u010dal z misticizmom, sku\u0161al misliti sebe kot migrant s segregiranega ameri\u0161kega Juga v povojnem \u010drnskem Chicagu, zlasti njegovem ju\u017enem delu, v znamenitem Brownsvillu, enem izmed kulturnih sredi\u0161\u010d \u010drnske Amerike, kjer so domovali \u010drnski posel, rev\u0161\u010dina, \u010drnski proletariat, \u0161tevilne protestantske \u010drnske cerkve in lo\u010dine, \u010drni muslimani in \u010drni hebrejci, jazz, blues, gospel, greh in zgledno \u017eivljenje.<\/p>\n

John Szwed v svoji izvrstni biografiji Sun Raja \u00bbSpace is the Place\u00ab (1998) zapi\u0161e, da je bila pri Sun Raju glasba zmerom \u00bbpodtekst nekega ve\u010djega na\u010drta, ki njegovim glasbenikom ni bil povsem jasen\u00ab. Danes pa\u010d v Sun Raju ne vidimo le genialnega glasbenega prevratnika, ki je leta 1952 delal multimedijske hepeninge, podobno kot Cageeva dru\u0161\u010dina v zavetju kolid\u017ea Black Mountain, marve\u010d eno osrednjih osebnosti povojne (\u010drnske) Amerike, ki je svojsko sprejela in interpretirala vlogo znanosti in tehnologije, \u010detudi prek mistike in znanstveno-fantasti\u010dnih stripov in likov. Sun Rajeva umetnost se je ozirala tako v preteklost kot v prihodnost, na novo si je zami\u0161ljala metafori\u010dne in materialne prostore diaspore.<\/p>\n

Francis Davis, pisec spremne besede k ponovni izdaji Jazz in Silhuette<\/em>, je posre\u010deno ugotovil, da po poslu\u0161anju godbe s tega albuma pravzaprav ne vemo, kje smo z njo. Poznavajo\u010d Sun Rajevo diskografijo bi jo lahko mirno uvrstili med konec \u0161tirideset let in leto 1980. Je arhai\u010dno nova, ima swing, bopovske pasa\u017ee, skok v afro-kubanski bop, ni\u010d v njej ne da slutiti, da je v njej kaj prepu\u0161\u010deno naklju\u010dju, raje, da je vseskozi domi\u0161ljena, dodelana na dnevnih vajah in tako, fluidno, s prepri\u010danim tonom benda tudi odigrana. Tako je deloval Sun Rajev Arkestra. Tako se sli\u0161i tudi zgodnja verzija drugega komada po vrsti, ni\u010d manj slavnega \u00bbhita\u00ab, \u00bbSaturn\u00ab, ki smo ga med drugim imeli prilo\u017enost sli\u0161ati na poznej\u0161ih albumih in koncertih Arkestra, tudi na tistem razvpitem, spektakularnem nastopu v Kri\u017eankah leta 1982 na ljubljanskem jazz festivalu.<\/p>\n

Morda temu albumu iz t.i. prvega Sun Rajevega obdobja, \u010de tule sledimo obi\u010dajni leni kronologiji kronistov, na prvi posluh manjka klju\u010dna razse\u017enost Rajeve \u00bbkozmi\u010dne glasbe\u00ab oziroma kozmi\u010dnega jazza, namre\u010d komi\u010dnost, humor, ofucana navadnost in banalna zabavi\u0161\u010dna pritlehnost, ki se jih nikoli ni branil. V nasprotju z resnobnimi avantgardisti je Ra zmerom hotel biti dostopen. Kljub vsej utopisti\u010dni afrofuturisti\u010dni viziji je vztrajal tudi pri liku klovna, dvornega nor\u010dka, ki v nesmiselnem svetu edini deluje smiselno, normalen in \u010dlove\u0161ki, kot nekak\u0161en potujitveni u\u010dinek.<\/p>\n

Album so snemali leta 1958 v doma\u010dem studiu Saturn. Sun Ra je igral klavir, v Arkestru pa so bili \u0161e: Pat Patrick (baritonsaksofon in flavta), Marshall Allen (altsaksofon in flavta), odkritje plate, noro dobri Hobart Dotson (trobenta), William Cochran (bobni), John Gilmore (tenorsaksofon), Ronnie Boykins (kontrabas), Charles Davis (baritonsaksofon), James Spaulding (altsaksofon in flavta) in Julian Priester (pozavna).<\/p>\n

Jazz v silhuetah v kozmosu.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n