![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/07\/PeterKus_portret-400x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Peter Kus je skladatelj, lutkovni re\u017eiser, izdelovalec instrumentov in pedagog, ki se ga mnogi spominjamo \u0161e iz \u010dasov folk revivalovskega tria Tolovaj Mataj. Kasneje ga je pot zanesla tudi na druga umetni\u0161ka podro\u010dja.<\/p>\n
V zadnjih letih se tako posve\u010da ustvarjanju avtorskih predstav v katerih raziskuje obmo\u010dje, kjer se kri\u017eata podro\u010dji glasbe in gledali\u0161\u010da. Rezultat tega dela so lutkovno-glasbene predstave \u010crna kuhna<\/strong><\/a> (2004), Glas<\/strong> (2005), Tristan Vox<\/strong> (2006), Kralj prislu\u0161kuje<\/strong><\/a> (2007), Izgubljeni ton<\/strong><\/a> (2010), Pojo\u010di grad<\/strong><\/a>(2011) in Gozd raja!<\/strong><\/a> (2012). Z njimi je gostoval na mednarodnih festivalih in zanje prejel \u0161tevilne nagrade za izvirnost in glasbo.<\/p>\n Izdeluje in oblikuje tudi izvirne glasbene instrumente. Septembra 2008 je v Etnografskem muzeju v Ljubljani postavil odmevno razstavo izvirnih glasbenih in\u0161trumentov Evfonija \u2013 zvene\u010de mesto<\/strong><\/a>, s katero je v letih 2009 – 2011 gostoval \u0161e v Celju in Mariboru. Njegova razstava Zvo\u010dni vrt<\/strong><\/a>je bila 2012 postavljenja v Reimsu v Franciji, 2013 v Welsu v Avstriji, 2014 pa v \u0160ibeniku na Hrva\u0161kem. Oktobra 2010 je z ilustratorko Kajo Avber\u0161ek izdal\u00a0Pojo\u010di grad – priro\u010dnik za izdelovanje izvirnih in\u0161trumentov v stripu!<\/strong><\/a><\/p>\n Peter si je citate izbral sam.<\/p>\n <\/p>\n Sem \u010dudna stvar,<\/em><\/strong><\/p>\n brez du\u0161e in telesa.<\/em><\/strong><\/p>\n Ne morete me videti, lahko me le sli\u0161ite.<\/em><\/strong><\/p>\n Sam ne morem nastati,<\/em><\/strong><\/p>\n le \u010dlovek lahko me o\u017eivi,<\/em><\/strong><\/p>\n kadarkoli si za\u017eeli,<\/em><\/strong><\/p>\n in moje \u017eivljenje je kratko,<\/em><\/strong><\/p>\n saj umrem v trenutku, ko se rodim.<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n In tako, glede na \u010dlove\u0161ke muhe<\/em><\/strong><\/p>\n lahko za\u017eivim in umrem ne\u0161tetokrat na dan.<\/em><\/strong><\/p>\n Tistim, ki spo\u010dnejo me, ne storim ni\u010d \u2013<\/em><\/strong><\/p>\n a te, za katere sem rojen,<\/em><\/strong><\/p>\n pustim z bole\u010dimi ob\u010dutki<\/em><\/strong><\/p>\n v kratkih trenutkih, ko \u017eivim.[1]<\/em><\/strong><\/p>\n (W. A. Mozart)<\/em><\/strong><\/p>\n Glasba, ki jo sli\u0161imo, je minevanje<\/em>. Je le trepetanje zraka, ki sproti izginja, medtem ko nastaja. Posu\u0161alcu vseskozi uhaja, saj ga ne more opredeliti in dolo\u010diti. A kljub tej izmuzljivosti in fizi\u010dni neopredeljivosti je glasba tu, pred nami, kot \u010dista prisotnost<\/em>. Prevzame nas, ne moremo se ji upreti in se z njo ne ukvarjati.<\/p>\n Zapeljivost, fascinantna mo\u010d, u\u017eitek in estetsko ugodje, so pri poslu\u0161anju glasbe najintenzivnej\u0161i. \u00bbGlasba je \u017eenska\u00ab, je leta 1850 zapisal Wagner. \u010custvena in nevarno privla\u010dna, hkrati pa skrivnostna in brez smisla. Vedno se izmika, pu\u0161\u010da nedoumljivi preostanek, ki se ga ne da pojasniti in v poslu\u0161alcu povzro\u010da ob\u010dutek nelagodja.<\/p>\n \u010custvena mo\u010d glasbe je pravzaprav na\u010din, kako ta prese\u017eek udoma\u010diti in ga spremeniti v objekt estetskega ugodja: \u00bb… \u010de se ukvarjamo z glasbo in \u010de jo poslu\u0161amo, … gre pri tem za to, da bi uti\u0161ali tisto, kar zaslu\u017ei naziv glas kot objekt mali a<\/em>.[2]\u00ab Glasba je paradoksalno na\u010din kako ubla\u017eiti bole\u010dino, ki jo prina\u0161a strast poslu\u0161anja.<\/p>\n Kadar je proizvajanje nenehno, postane glasba odbijajo\u010da in ti\u0161ina je tista, ki zdaj kli\u010de in ki postane slovesna.<\/em><\/strong> (Pascal Quignard)<\/strong><\/em><\/p>\n Izum fonografa konec 19. stoletja je glasbenemu dogodku za vedno odvzel avtenti\u010dnost in neponovljivost. Postal je posredovan, spremenjen (fonograf sli\u0161i druga\u010de kot uho) in ponavljajo\u010d. Tehnolo\u0161ko reproducirana glasba pa se je z njim brezmejno raz\u0161irila in nakopi\u010dila po svetu. Postala je vseprisotna zvo\u010dna kulisa, ki no\u010d in dan napada na ulicah, v veleblagovnicah, pasa\u017eah, knjigarnah, v restavracijah, v taksijih in avtobusih, na letali\u0161\u010dih, na pla\u017eah, v zasebnih stanovanjih…<\/p>\n Vsak koti\u010dek sveta je kontaminiran z glasbo, pred katero se ni mogo\u010de ve\u010d skriti (\u00bbu\u0161esa nimajo vek\u00ab, kot \u0161e pravi Quignard). Glasba je sama postala univerzalni \u0161um ali hrup in nasprotje med enim in drugim je izpuhtelo.<\/p>\n Zdaj glasba namesto da bi se soo\u010dila s (prej omenjenimi) \u010dustvenimi pretresi, strastmi in bole\u010dinami poslu\u0161anja, slu\u017ei le pomiritvi in uspavanju zavesti. Pravzaprav sploh ni ve\u010d namenjena poslu\u0161anju in njena sublimna mo\u010d (ki vsebuje tudi temno, nasilno plat) je s tem razvrednotena.<\/p>\n Za razliko od predindustrijskega sveta je zdaj ti\u0161ina (in ne glasba) postala redka in dobiva \u010darobno mo\u010d.<\/p>\n Ugotovitev, do katere je John Cage pri\u0161el ob obisku brez-odmevne<\/em> sobe (zvo\u010dno izolirana soba, ki prepre\u010duje odboj zvo\u010dnih valov v sobi in dostop zunanjih zvokov vanjo, angl. anechoic chamber<\/em>) v letih 1951\/52 na Univerzi v Harvardu, je pomemben mejnik v glasbi 20. stoletja. V \u201cti\u0161ini\u201c v njej je Cage domnevno sli\u0161al dva zvoka \u2013 visokega, ki naj bi prihajal od delovanja njegovega \u017eiv\u010dnega sistema in nizkega, ki ga je povzro\u010dalo pretakanje krvi po njegovem o\u017eilju. \u00bbPrazen prostor ali prazen \u010das ne obstajata. … vedno nekaj sli\u0161imo. Poizkusite ustvariti ti\u0161ino, vendar je ne morete… Zvoki bodo, dokler ne bom umrl.\u00ab[3]<\/p>\n Ti\u0161ina nikakor ne pomeni odsotnosti zvokov, celo nasprotno: \u010de smo izpostavljeni zelo tihemu okolju, svoj sluh priostrimo, se naprezamo in posku\u0161amo sli\u0161ati kar najmanj\u0161e zvo\u010dne vzgibe.[4] Vedno se nekaj sli\u0161i. Pred zvoki se ne moremo ubraniti, izpostavljeni smo jim \u0161e pred rojstvom, pred njimi pa se ne moremo nikamor umakniti, saj predirajo vse pregrade, stanovanja, sobe in na\u0161e telo, ter utihnejo \u0161ele s smrtjo. Morda je glasba v klasi\u010dnem smislu nekaj, kar nas pred zvo\u010dnim nasiljem zavaruje, kar ga zameji in udoma\u010di ter napolni s \u010dutnim ugodjem.<\/p>\n Toda Cageov uvid, ki ga je predstavil tudi v svoji znameniti skladbi 4\u201933\u2019\u2019, je odpravil razliko med ti\u0161ino in zvokom ter med glasbo in naklju\u010dnimi okoljskimi zvoki. V duhu zen-budisti\u010dne odprave dualnosti (Cage je zen-budizem spoznaval prek u\u010denja D.T. Suzukija, ki je v 50-tih letih v ZDA populariziral budizem med beatni\u0161ko generacijo) je kot glasbene pripoznal tudi zvoke, nad katerimi kot skladatelj ni imel nadzora in se je odprl \u00bbsvetu kot glasbi\u00ab.<\/p>\n Neskon\u010dnih uglasitev <\/em><\/strong><\/p>\n mesto je. <\/em><\/strong><\/p>\n Je ni\u010d in hkrati vse. <\/em><\/strong><\/p>\n Iz nje se vse rodi <\/em><\/strong><\/p>\n in vanjo vse umre. <\/em><\/strong><\/p>\n Lahko jo sluti\u0161, <\/em><\/strong><\/p>\n a sli\u0161i\u0161 ne!<\/em><\/strong><\/p>\n (uganka iz predstave Izgubljeni ton, Peter Kus & Zalka Grabnar Kogoj)<\/em><\/strong><\/p>\n Intuicija, da glasba ni omejena na zavestno ustvarjene zvoke, pa\u010d pa da je muzikali\u010den ves svet, je na nek na\u010din vsebovana \u017ee v \u0161tevilnih sonori\u010dnih bo\u017eanstvih[5] ter mnogih starih mitologijah in kozmologijah. Iz staro-kitajske teorije glasbe in kozmologije na primer poznamo pojem osnovnega tona<\/em> t.i. huang chung. To je nesli\u0161na \u00bbnebe\u0161ka vibracija\u00ab, iz katere prek razli\u010dnih stopenj emanirajo vsi fizi\u010dno sli\u0161ni zvoki (torej tudi glasba). Tak Ton je osnova celotnega stvarstva, ki iz njega izhaja (sistem je bil podoben t.i. pitagorejski harmoniji sfer<\/em>)[6]. Svet ponovno nastopa kot glasba in njegov ustroj lahko pojasnimo kar z glasbeno teorijo!\u00a0<\/strong><\/p>\n \u010ce v dana\u0161njem svetu, ki je zgubil stik s transcendenco, i\u0161\u010demo osnovni ton, akusti\u010dno ontolo\u0161ko podstat, ki je temelj sveta, jo lahko najdemo v abstraktnemu umanjkanju vsakega zvoka – to je v ti\u0161ini<\/em>.<\/p>\n Ti\u0161ina je prazno mesto, tisto po\u010delo iz katerega vzniknejo vsi toni[7]. Je mesto neskon\u010dnih mo\u017enosti, iz katerega lahko nastane vse, samo po sebi pa je to mesto prazno, je ni\u010d. Je \u010disto mirovanje, \u010disti vakuum, iz katerega se rojevajo vibracije.<\/p>\n \u010clovek (in cel svet) se iz popolne ti\u0161ine s prvim krikom rodi v \u017eivljenje, tj. v svet zvoka. Ko umre, se zopet vrne v ti\u0161ino (ponovno se vra\u010damo h Pascalu Quignardu). Popolna ti\u0161ina je zgolj abstrakten pojem, o katerem lahko razmi\u0161ljamo, ne moremo pa je sli\u0161ati. Hkrati je to tudi mesto h kateremu se (kot glasbeniki in kot ljudje nasploh) venomer vra\u010damo in nam ponuja nov za\u010detek, mo\u017enost da prisluhnemo notranjih vzgibom in si zgradimo nov svet.<\/p>\n Zakaj za\u010dnejo govoriti, ko bi lahko poslu\u0161ali?<\/em><\/strong><\/p>\n Ali imajo u\u0161esa namesto ob strani svoje glave v notranjosti svojih ust, tako da takoj, ko nekaj zasli\u0161ijo, za\u010dnejo govoriti?[8] (John Cage)<\/em><\/strong><\/p>\n Najbolj\u0161e bi bilo, da smo tiho in poslu\u0161amo<\/em>.<\/p>\n Toda, \u010de samo poslu\u0161amo (\u010de smo s tem tudi poslu\u0161ni in \u201dubogamo\u201d), ali potem tudi razumemo[9]<\/em>? Ali se do resnice lahko dokopljemo le z diskurzom (z govorico), poslu\u0161anje pa se zaustavi pri intuitivnem dojemanju, ko ne\u010demu le prisluhnemo?<\/p>\n Vendar je pri poslu\u0161anju \u201dpomen\u201d (v kolikor lahko o njemu govorimo) vedno skrit v zvoku, zvoku pa med poslu\u0161anjem posku\u0161amo pripisati pomen. Glasba je zvene\u010di ne-smisel in njen pomen je lahko posredovan le skozi zvok.<\/p>\n Glasba je avtorefleksivna, ne napotuje na ni\u010d drugega izven sebe in je zato pomensko prazna, brez smisla. Toda vseeno sku\u0161amo glasbi smisel vedno znova pripisati, jo pojasniti in razlo\u017eiti, o njej govoriti.<\/p>\n <\/p>\n Opombe<\/p>\n [1]Uganka, ki jo je W. A. Mozart napisal in na letakih razdelil na Dunaju med pustom leta 1787, tri leta pred smrtjo. (prevod P. K.)<\/p>\n [2]Miller, Jacques-Alain (1995), ‘Jacques Lacan in glas’, v: Problemi, 1-2, 1995, Ljubljana: Dru\u0161tvo za teoretsko psihoanalizo.<\/p>\n [3]Cage, John (1973), ‘Experimental Music: Doctrine’, v Silence, Middletown, CT: Wesleyan University Press, str. 8.<\/p>\n [4]Pri tem je verjetno, da Cage v brez-odmevni sobi v resnici ni sli\u0161al zvokov \u017eiv\u010devja in pretakanja krvi, saj je \u0161viganje \u017eiv\u010dnih signalov nesli\u0161no, prav tako pa pri zdravem \u010dloveku ne moremo sli\u0161ati pretakanja krvi po o\u017eilju. Domneva se, da je imel Cage tinitus, \u0161umenje v u\u0161esih, ki ga imajo mnogi glasbeniki in ga opazijo \u0161ele, ko so izpostavljeni zelo tihim situacijam. Gann, Kyle (2010), No Such Thing as Silence, John Cage\u2019s 4\u201933\u2019\u2019, New Haven, CT: Yale University Press, str. 164<\/p>\n [5]\u010ce se omejimo na nekatere starej\u0161e:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Brahm\u00e2, najvi\u0161ji bog in stvarnik sveta v hinduizmu, ki ozna\u010duje primitivno magi\u010dno silo, sveti govor in himno. Iz njegovih ust se s petjem rodijo tudi drugi bogovi,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v vedski tradiciji je Prad\u017eapati, bog stvarnik, po izvoru \u00bbzvene\u010da sapa\u00ab,<\/strong> ki poje hvalnice. Tudi vsa dela bogov so glasbena, saj vse, kar bogovi po\u010dnejo, storijo s \u00bbpojo\u010do recitacijo\u00ab.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za stare Egip\u010dane in nekatera afri\u0161ka plemena je bog \u00bbVeliki kri\u010da\u010d\u00ab, itd.<\/p>\n [6]Najpomembnej\u0161a naloga staro-kitajskega vladarja je ugla\u0161evanje cesarstva z osnovnim Tonom, ki je temeljno gibalo sveta. Brez njega se \u017eivljenje v cesarstvu ustavi. Pri tem je nenavadno je, da so se ostaline davnih kozmologij, v katerih je glas izvor vsega stvarstva, ohranile vse do dana\u0161njih dni. Dr\u017eavljanke in dr\u017eavljani sodobnih demokracij se vsakih nekaj let odpravimo na volitve, na katerih \u00bboddamo svoj glas<\/em>\u00ab. Glasovi vseh nas se zberejo v enega, ki postane vladajo\u010di in na katerega se ugla\u0161uje na\u0161e dru\u017eeno \u017eivljene \u2013 kot davni odmev kitajskega \u00bbosnovnega tona\u00ab.<\/p>\n [7] \u010ce po vzoru kitajske legende bistvo sveta pojmujemo kot akusti\u010dno, potem se iz ti\u0161ine rojeva cel svet. Svet so samo vibracije, zgostitve in razre\u010ditve \u00bbprvobitne materije\u00ab.<\/p>\n [8] Cage, John (1973), ‘Composition as Process’, v Silence, Middletown, CT: Wesleyan University Press, str. 48.<\/em> (prevod P.K.)<\/p>\n [9] V franco\u0161\u010dini lahko entendre<\/em> hkrati pomeni si\u0161ati (v smislu \u0117couter<\/em>, poslu\u0161ati) in razumeti (comprendre<\/em>). Na razlo\u010devanje se navezuje spis Jean-Luca Nancyja A l\u2019\u00e9coute<\/em>. Angl. prevod v Nancy, Jean-Luc (2007): Listening, New York, NY: Fordham University Press.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" s Petrom Kusom<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":9615,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-9613","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9613","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9613"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9613\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9616,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9613\/revisions\/9616"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9613"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9613"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9613"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Ti\u0161ina ni akusti\u010dna. Je sprememba zavesti, to\u010dka zasuka. (John Cage)<\/em><\/h3>\n