{"id":9629,"date":"2014-07-22T19:10:29","date_gmt":"2014-07-22T17:10:29","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9629"},"modified":"2014-07-22T19:13:11","modified_gmt":"2014-07-22T17:13:11","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-23","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9629","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (23)"},"content":{"rendered":"

\"minutmen\"<\/a><\/p>\n

Minutemen : Double Nickels on the Dime<\/em> <\/strong>(SST, 1984)<\/p>\n

 <\/p>\n

Son\u010dna in glasbeno ne tako son\u010dna Kalifornija. Divja leta neodvisne kalifornijske zalo\u017ebe SST v osemdesetih letih. Hi\u0161nih bendov je bilo na pretek. Veliko vpra\u0161anje je bilo, ali bodo ti bendi \u017edeli doma, obsojeni na gara\u017eno lokalnost in pripetost na klubske doma\u010de duri, ali pa bodo za\u010deli osvajati prostranost ZDA. To zadnje pomeni delanje turneje po sovra\u017enem teritoriju, forsiranje \u010distine med to\u010dkami postanka. \u010ce je (bilo) kaj zmerom zafrknjeno v ZDA, je turanje z bendom v kombiju, igrati za 100 dolarjev na ve\u010der, spati v luknjah, jesti hitro in u\u010dinkovito. Vse te\u010de bliskovito, potovanje od enega kraja koncerta do drugega se pa vle\u010de v tri pirovske.<\/p>\n

Med bendi, ki so se \u0161li ZDA hardcore gverilo je bil neobi\u010dajen \u00bb(post)punk\u00ab trio (v \u017elahtnem in ne toliko \u00bbpost\u00ab pomenu), ki je iz muzik zajemal z veliko \u017elico in ubiral samosvoje poti. Ta anarhoidni ameri\u0161ki hardcore tudi po njegovi zaslugi, ter po zaslugi SST-jevih pionirjev Black Flag in za njimi H\u00fcsker D\u00fc in Meat Puppets ni bil ve\u010d monolitna, enakomisle\u010da, monotona in, ja, \u010dedalje bolj glasbeno dolgo\u010dasna in predvidljiva zver.<\/p>\n

Minutemen so bili D. Boon (kitara, glas), Mike Watt (bas) in George Hurtley (bobni). Tretji album benda iz San Pedra v Kaliforniji, ki je slovel kot udaren koncertni bend, je bil ubrisana avantura. Dvojni album Double Nickels on the Dime <\/em>je eden izmed temeljev odprtega ameri\u0161kega hardcora, aktualen v \u010dasu nastanka in aktualen danes. Posnet v slogu SST-jeve politike, iz prve v studiu kot pribli\u017eek koncertu, popolnoma nizkoprora\u010dunski, \u017elahtno amaterski, privr\u017een stvari, melomanski. In, za name\u010dek, leta 1984 je bila hudirjevo dobra letina neodvisnega rocka, samo zavrtimo si albume zgoraj na\u0161tetih, pa \u0161e Butthole Surfers za vrh HC-torte (cf.: <\/em>robni albumi \u0161t. 3, H\u00fcsker D\u00fc : Zen Arkade<\/em>). Odlo\u010ditvi za dvojni album je botroval ravno izid dvojnega albuma kameradov H\u00fcsker D\u00fc, pri SST so \u010dakali, da sta oba albuma iz\u0161la hkrati.<\/p>\n

Med temi bendi ni nobene slogovne monolitnosti, podobnosti, samo razlo\u010dna, temeljna dr\u017ea. Tole zadnje je bolj v oporo za mo\u010dan odpor, \u010de vas bo kdo slu\u010dajno \u2013 morda kar va\u0161 lokalni radio ali did\u017eej \u2013 posiljeval z \u00bbglasbo osemdesetih\u00ab. Minutmen so posneli \u0161tiri studijske albume in dvakrat ve\u010d EP-jev. Pot skupine je prekinila smrt D. Boona, ki je izgubil \u017eivljenje leta 1985 v prometni nesre\u010di.<\/p>\n

Basist Mike Watt je letos pomladi pred koncertom tria The Missingmen v Ljubljani Dariu Corteseju o bendu in \u010dasu, v katerem je igral z drugimi HC-bendi, za Novo Musko povedal tole:<\/p>\n

\u00bbIme Minutemen izhaja iz revolucije, ameri\u0161ke revolucionarne vojne; pomeni, da si pripravljen v minuti, tako reko\u010d v trenutku. \/\u2026\/ To obdobje (osemdesetih let in bendov okrog SST, op.) je splo\u0161no spregledano. Knjige o rocku gredo, Sex Pistols \u2026 Nirvana. Ni\u010d vmes. Ampak bili smo vmes. No\u010dem se zdeti ego manijak in se hvaliti, kako vplivni smo bili, ker mora\u0161 o tem vpra\u0161ati mlaj\u0161e bende. Ampak prav ti mi pravijo, da so poslu\u0161ali te plo\u0161\u010de in da so vplivale nanje. Razlika je bila ta, da je bila ameri\u0161ka punkovska scena zelo majhna, ni bilo tako kot v Angliji. Ostali smo majhni, tako smo se nau\u010dili pristopa \u00bbnaredi sam\u00ab (do-it-yourself<\/em>), zanesli smo se sami nase. Ni bilo nobenega, ki bi lahko pomagal. Black Flag so s turnejami takrat dobesedno za\u010drtali vzorec na karti ZDA, po katerem so kasneje \u0161li drugi bendi in po katerem potujejo \u0161e danes. V Evropi je bilo druga\u010de, koncertne smeri so \u017eivele morda \u017ee od \u0161estdesetih let, v ZDA se je veliko izgubilo, dokler jih niso na novo potegnili Black Flag. Mesece dolgo so bili na turnejah. Razen tega jih rockovski klubi velikokrat sploh niso vzeli, zato so igrali po dvoranah, kjer se sicer sploh niso dogajali koncerti. In tako \u2026 Velikokrat smo bili z Black Flag na turneji v istem kombiju. H\u00fcsker D\u00fc, Meat Puppets \u2026 Vsi smo bili del tega \u2026 gibanja. Pravim gibanja, ker smo zelo vplivali eni na druge. Nismo hoteli kopirati drugih ali zveneti podobno, ampak ko smo sli\u0161ali, kaj po\u010dne drug bend: ‘O, to je zanimivo, vi ste naredili to, mi bomo pa to’\u00ab.<\/p>\n

In \u0161e o vlogi basa in oblikovanju zvoka v bendu:<\/p>\n

\u00bbKo sem sre\u010dal D. Boona, je poznal samo Creedence Clearwater Revival. Ampak pri njih sploh nisem mogel sli\u0161ati basa! In tako sem se nau\u010dil igrati vse te Creedenceove komade \u2013 in nobenega prav, ker nisem sli\u0161al basa. No, to se je zelo spremenilo. Zdaj je bas neprimerno bolj v ospredju. Punk je povzro\u010dil, da so ljudje za\u010deli jemati glasbila druga\u010de: ‘Ni tradicionalne vloge, dajmo, poskusimo to in tisto, naredimo na novo \u2026’ In to smo delali z Minutemen; poznali smo Blue Oyster Cult in T. Rex; ja, pri T. Rex, nisem mogel sli\u0161ati niti ene same basovske linije. In D. Boon je dejal: ‘Ve\u0161 kaj, to bomo naredili ekonomi\u010dno, zmanj\u0161al bom kitaro in bolj potiho praskal po njej in ti dal prostor za bas. Georgie pa bo ropotal po bobnih z vsemi mogo\u010dimi ritmi. In bomo \u20193-way\u2019.’ Tako kot z naslovom pravi zadnji album Minutemen, 3-Way Tie. To je bil nov na\u010din gledanja na stvari. Sku\u0161ali smo najti glas v sebi, ne pa nadaljevati tradicijo. Tradicija je pomembna, ampak pri tem gre bolj za nadaljevanje ob\u010dutja, obenem pa ustvarja\u0161 nove stvari in se ne podreja\u0161 obliki. Ni\u010d ve\u010d \u010da\u0161\u010denja templja in oblike, oblike, oblike. Nekaj lastnega imamo v sebi. To spoznanje nam je dal punk.\u00ab (cf.:<\/em> Mike Watt : Sku\u0161al sem uglasbiti pekel<\/em>, Nova Muska, 17.3.2014).<\/p>\n

Minutmen so bili preprosto odli\u010den bend, naprednjaki sredi regresivnega miljeja, skupina zelo razli\u010dnih posameznikov in afinitet, \u0161irokih obzorij \u2013 konsisentno eklekti\u010dni, eksperimentalni. Stegovali so se tako po jazzu, funku, dedi\u0161\u010dini rocka, k dobri, zagonetni poeziji. Opisovali so socialno realnost okrog sebe in se duhovito pe\u010dali z osebnostnimi zadregami. Kak\u0161en bend in kak\u0161en album. Prava alternativa osemdesetih let.<\/p>\n

 <\/p>\n