{"id":9742,"date":"2014-07-29T08:33:28","date_gmt":"2014-07-29T06:33:28","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9742"},"modified":"2014-07-29T12:23:26","modified_gmt":"2014-07-29T10:23:26","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9742","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (24)"},"content":{"rendered":"

\"Ali_Farka_Toure-The_River-Frontal\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Ali Farka Tour<\/strong>\u00e9<\/strong> : The River<\/em><\/strong> (World Circuit\/Mango, 1991)<\/p>\n

 <\/p>\n

Ali Farka Tour\u00e9 ni rad hodil v Evropo in Ameriko. Tam bi kot priseljenec lahko za\u017eivel lagodno \u017eivljenje nekoga, ki so ga tla\u010dili v ozvezdje world music<\/em>. Tisto ozvezdje, ki ga je s svojo glasbo, dejanji in izjavami vedno znova sklatil z neba. Z nogami je bil bolj trdno na saharskem pesku kakor njegovi razlagalci in doktorji glasbenega piarja. Zato pa so k njemu romali zalo\u017eniki, snemalci, novinarji, glasbeniki, Ry Cooder, Corey Harris in Taj Mahal. Tudi Martin Scorsese se je s filmsko ekipo podal na njegov dom v Nianfunk\u00e9 na sever Malija, na rob Sahare, da bi pokazal na zgodovinsko vez, ki je, bolj ko so jo izgovarjali, postajala \u00bbresni\u010dna\u00ab in so vanjo za\u010deli verjeti, namre\u010d na stalno nepretrgano\u00a0 vez med ameri\u0161kim bluesom in godbami v sahelski Afriki. Temu se je v raziskovalnih krogih reklo \u00bbpodsudanska teza\u00ab o afri\u0161kih pre\u017eitkih v severnoameri\u0161kem \u010drnskem bluesu.<\/p>\n

Tule lahko na hitro spomnimo, da jo je leta 1970 utrdil Paul Oliver, pretanjeni britanski preu\u010devalec popularnih godb in bluesa, v knji\u017eici Savannah Syncopators<\/em>. Tedaj drzna teza je spodbijala nekatere stereotipe, dogme o kulturnih stikih v starem in novem svetu in ponudila nova razmi\u0161ljanja o godbah in trdovratnosti dolo\u010denih glasbenih (kulturnih) elementov, ki uspejo v pogojih zatiranja, prisilne migracije in prisilnega dela vztrajati, se ohraniti v novih sinkreti\u010dnih kulturnih oblikah in bistveno dolo\u010diti poteze \u010drnske muzike (predvsem bluesa) v ZDA. Problem z njo je bil, da so jo v velikem loku in povsod hoteli potrjevali pri “\u017eivih izvirih”, kakor da \u0161e kar velja v glasbenem \u017eivljenju konec 20. stoletja.<\/p>\n

\u00bbPodsudanska teza\u00ab gre pribli\u017eno takole: \u010ce kje obstaja podobnost med bluesom in afri\u0161kimi glasbenimi tradicijami, potem jo lahko najdemo v savanah zahodne Afrike, to\u010dneje v praksah igranja na strunska glasbila, v glasbeni strukturi, kjer ni kompleksne poliritmije, zato pa so v igri prefinjeni off-beat<\/em> poudarki in deklamacijski vokalni slogi; podobno kakor v griotskih pripovedih in narativnih pripovedih bluesovskih pevcev in pevk.<\/p>\n

In ravno v zvezi z glasbo Ali Farka Tour\u00e9ja so vsi po vrsti poudarjali , da so se vra\u010dali k utele\u0161enemu \u00bbizviru\u00ab. The Source<\/em> so naslovili njegov zgodnej\u0161i album. Po\u010dasi so \u017ee vsi verjeli, da je temu tako. Okrog imena Alija Farka Tour\u00e9ja se je spletala mistika. Ko so ga uspeli prepri\u010dati, da se je odpravil na zahodne koncertne odre, so se v dvorane zgrinjali imenitne\u017ei in zijala, da bi pou\u017eili avro nosilca \u00bbprastarega\u00ab afri\u0161kega v glasbah. Danes je bolj jasno, da ga niso dobro sli\u0161ali. Ne njegovih besed, pripovedovanj, razlag, \u0161e njegove godbe ne, ki je posebno in osebno\u00a0 skladno iz\u017earevala in prena\u0161ala druga\u010dna sporo\u010dila, starej\u0161a in moderna hkrati. Na ble\u0161\u010dave podelitve grammyjev<\/em>, ki jih je prejel, ni \u0161el nikdar. \u00bbNaj mi jih prinesejo v Mali\u00ab, je pojasnil.<\/p>\n

Ali Farka Tour\u00e9 naj bi se rodil leta 1939 v mali kmetovalski vasi ob reki Niger na severozahodu Malija. Tam se je kot fanti\u010d priu\u010deval \u017eivljenju ob reki in s\u010dasoma igranju tradicionalnej\u0161ih glasbil ter godb za razli\u010dne prilo\u017enosti. Pravzaprav ga je reka, pogosta metafora \u017eivljenja, minljivosti, dru\u017ebene menjave in selitev, spremljala vse \u017eivljenje. Najprej se je z dru\u017eino preselil ju\u017eneje ob reki v kraj Nianfunk\u00e9, kasneje pa se je nekaj \u010dasa celo pre\u017eivljal kot delavec na pristani\u0161kih dokih. Kljub slavi glasbenika v mestecu in po celi dr\u017eavi Mali – ljudje z juga so zanj radi rekli, da je \u00bbSevernjak\u00ab – je po tradicionalni islamski postavi ostal glava \u0161ir\u0161e dru\u017eine in kmetovalec.<\/p>\n

Posebna \u017eilica ga je \u017ee kot najstnika vlekla v odkrivanje skrivnosti glasbe, ne samo \u00bblokalnih\u00ab, marve\u010d tudi drugih, ki jih je vsrkaval, poslu\u0161al, igral. Medtem se je pre\u017eivljal kot voznik taksija, popravljalec avtomobilov. Prekri\u017earil je dobr\u0161en del Malija, se zgodaj nau\u010dil slab ducat malijskih jezikov, ki jih je s pridom uporabljal. Postal je zna\u010dilni zahodnoafri\u0161ki poliglot, glasbeni svetovljan, ki ima v dru\u017ebi poseben status vede\u017ea, pesnika, komentatorja, prina\u0161alca sporo\u010dil. V sedemdesetih letih je kot povsem predan in inovativen kitarist \u017ee profesionalno nastopal in se pod dr\u017eavnim pokroviteljstvom prvi\u010d podal v Evropo, kjer je predstavljal novo staro kulturo mlade neodvisne dr\u017eave. Takrat je tudi posnel svoje prve plo\u0161\u010de, ki so jih leta kasneje ponatisnili na zahodu (npr. Radio Mali<\/em>, Red & Green<\/em>).<\/p>\n

Ti albumi so za nazaj spro\u017eili domi\u0161ljijsko zgodovino in oblikovanje geografije \u00bbmalijskega bluesa\u00ab. Seveda dr\u017ei, da je \u017eivahna glasbena menjava – tudi prek posnetih plo\u0161\u010d – pustila posledice za glasbeno \u017eivljenje, za oblike in na\u010dine izvajanja tudi v malijskem miljeju, v Bamaku, v Timbuktuju. V domove in vsakdan so se naselili kubanska rumba, ameri\u0161ki soul, rhythm and blues, kongo\u0161ka rumba, posodobljeni mestni kitarski slogi mandskih in manin\u0161kih mojstrov. Danes vemo, tudi zato, ker teh \u00bbosebnih izvirov\u00ab ni nikoli skrival, da je Tour\u00e9 ob\u010dudoval Otisa Reddinga, Johna Leeja Hookerja, Aretho Franklin, Jamesa Browna. Njegov izdelani slog je bil sijajna in izvirna me\u0161anica tradicionalnih sahelskih godb in sodobnih interpretacij. Je imeniten izkaz dinami\u010dne sahelske glasbene kulture, ki je dale\u010d od neke arhetipske skrepenelosti v \u010dasu in sahelskem prostoru. Ni \u00bbizvorno\u00ab bluesovsko ekspresiven, kakor so mu radi pritaknili. Pot sposojanja je bila prej obratna, prikrojil si je nekaj elementov z druge strani \u010crnega Atlantika. Njegova kitarska igra \u2013 res samo na dale\u010d in v\u010dasih spominja na blues \u2013 v glavnem izhaja iz pentatonskih zvenskih zna\u010dilnosti songhaijske in tuare\u0161ke godbe. Kakor so opozorili entomuzikologi afrikanisti, je ritmi\u010dno bli\u017eje arabsko-islamskim oblikam kot pa avtohtonim tradicijam sahelskega pasu. Njegovo glasovno podajanje v\u010dasih prej spominja na muezinovo zaklinjanje, na deklamacijski vokalni slog kakor na griotovo pripoved. Karkoli \u017ee je razlagal o tem, z mirno digniteto, ni ravno sedlo v u\u0161esa zahodnega ob\u010dinstva, ki je pobo\u017eno hotelo sodelovati v razkrivanju \u00bbkorenin \u010drnske godbe\u00ab. \u017dal velikega kitarista in pevca nismo nikoli videli pri nas, le njegove adepte. Ob njegovi smrti leta 2006 so na dr\u017eavnem malijskem radiu nekaj dni vrteli njegovo godbo, ki nikoli ni bila \u00bbmalijski blues\u00ab.<\/p>\n

Izbor album The River<\/em> iz leta 1991 se zdi kar primeren (malo smo odvisni od nabora na \u00bbyoutubu\u00ab), \u010deprav bi lahko mirne du\u0161e izbrali tudi prvenec za zahodna u\u0161esa, Ali Farka Tour\u00e9 <\/em>iz leta 1987. Tour\u00e9 igra na elektri\u010dno in akusti\u010dno kitaro, na gosli njarka in poje, na kalaba\u0161 bobna in tudi poje Amadou Cisse, na lutnjo ngoni brenka Mamaye Kouyat\u00e9, na orglice zares po bluesovsko piha Rory McLeod.<\/p>\n

Je son\u010dno prostrani album izjemnega glasbenika, popularnega malijskega modreca, svetovljana, kitarista priklopljenega na elektri\u010dni oja\u010devalec. Do te\u017eko pri\u010dakovanega glasbenega sre\u010danja med njim in Johnom Leejem Hookerjem ni pri\u0161lo; ali pa vseeno je, vendar na neki drugi ravni, kolikor jo dopu\u0161\u010da fantazija in kolikor jo brzdajo fakti.<\/p>\n

 <\/p>\n