![\"world-tour-2014-logo\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/world-tour-2014-logo.jpg\"){kind=logo}
<\/a><\/p>\nNekaj fascinantnega je na tem namrgodenem starcu s \u010drno kitaro v roki. Unikatnega, kar je verjetno predpogoj, da se ti v \u0161ov biznisu uspe obdr\u017eati skoraj 50 let.<\/p>\n
Priznam, rad imam Neila Younga<\/a><\/em>. Sploh, ko za njim stoji ekipa Norih konjev kot je tokrat v dunajski Stadthalle. Na \u017ealost je manjkal eden izmed njih. Basista Billyja Talbota je menda zadela la\u017eja kap in zdravniki so mu priporo\u010dili pre\u0161pricati turnejo. Na pot se je namesto njega odpravil Rick Rojas<\/em>, ki izgleda podobno iztro\u0161eno in se je z videzom povsem vklopil v ekipo, ne pa tudi s srcem, saj je deloval kot najet muzikant, kar Crazy Horse<\/em> nikoli niso bili.<\/p>\n Najprej naj povem tole: koncert je bil odli\u010den. Zvok kristalno jasen, kar je za \u0161portno dvorano Stadthalle velik dose\u017eek (mimogrede, Prince, ki je nastopil na istem mestu dober mesec prej, ni imel pol tako dobrega zvoka pa se je vseeno sli\u0161alo zelo solidno). Ekipa uigrana, nabor komadov dale\u010d od preigravanja najve\u010djih uspe\u0161nic, ampak vseeno… Manjkal je tisti prese\u017eek, ki ga je uspelo Jimu Jarmuschu<\/em> tako lepo zabele\u017eiti v filmu Year Of The Horse<\/em>, ki je meni osebno en najljub\u0161ih koncertnih filmov, ker tako lepo poka\u017ee, kaj naredi pravo rokenrol ekipo. Ne virtuoznost, od katere so Crazy Horse zelo zelo dale\u010d, ampak ob\u010dutek povezanosti, ko je bend \u00bbskupaj\u00ab in generira neko posebno mo\u010d, ki ga naredi za organsko celoto, ve\u010djo od se\u0161tevka posameznikov. Na pamet mi pridejo Ramones, ki se mi zdijo na nek na\u010din najbli\u017eji ekvivalent, \u010deprav si glasbeno sploh niso podobni, le pristop je isti. Skratka, ko v filmu vidi\u0161, da za\u010dnejo vsi nihati v istem ritmu in ustvarijo neko posebno resonanco, ve\u0161, da je to eden iz vrhuncev rokenrola. Da se jim je uspelo dotakniti samega bistva.<\/p>\n Tega na Dunaju ni bilo. Verjetno je za to kriva Billyjeva odsotnost. Le-ta je botrovala tudi \u0161irjenju ekipe z dvema temnopoltima spremljevalnima pevkama. Konji so namre\u010d vedno dodali tudi vokalno dimenzijo, saj so Youngov glas podlo\u017eili s harmonijami, ki so naredili zvok tako unikaten. Rojas ne poje, kar je bilo treba kompenzirati. Sprva sem bil skepti\u010den, ampak punci sta se res dobro odrezali in dali vsemu novo dimenzijo. Korak stran od za\u0161\u010ditnega zvoka, po drugi strani pa ve\u010d kot dobrodo\u0161la sve\u017eina.<\/p>\n \u010ce se vrnem k samemu koncertu: za\u010deli so z Love And Only Love<\/a> z enega svojih najbolj\u0161ih albumov Ragged Glory<\/em>, ki je utrdil Youngov status botra grungea kot se je v za\u010detku 1990 let temu reklo in ki ga je lansiral nazaj v stratosfero. Prav na tej plo\u0161\u010di je bil tudi najve\u010dji poudarek koncerta, saj so z nje zaigrali \u0161e dve ali tri skladbe (po drugi strani pa so se aktualnega albuma Psychedelic Pill<\/em> komaj dotaknili z istoimenskim komadom proti koncu koncerta). Love and Only Love je dolga skladba in pu\u0161\u010da veliko prostora za improvizacijo, kar je bilo super za ogrevanje. Drugi komad je bil en bolj obskurnih, Goin’ Home<\/a> s plo\u0161\u010de Are You Passionate?<\/em>, kjer zveni popolnoma izven konteksta (vse druge pesmi so namre\u010d posnete s spremljevalnim bendom Booker T. & the M.G.’s, pionirji Stax zvoka, ki s Konji nimajo ravno veliko skupnega), tukaj pa je zazvenela v vsej svoji polnosti. O\u010ditno so jo odkrili na novo. \u0160koda, da ni na kak\u0161nem bolj primernem albumu, ker bi bila tam dele\u017ena ve\u010d pozornosti. Sledile so \u0161e Living With War <\/a>, Love To Burn<\/a>, (nepotrebna) Name of Love z repertoarja Crosby, Stills, Nash & Young<\/em>, potem pa je na odru ostal Young sam z akusti\u010dno kitaro in orglicami. Najprej je odigral Dylanovo Blowin’ In The Wind<\/a>. Ne vem sicer, kaj ga \u017eene, da igra to pesem, ampak na nek \u010duden na\u010din je bila popolnoma v kontekstu in je delovala izredno sve\u017ee in \u010dustveno. Veliko bolj kot naslednja Heart Of Gold, ki je bila pa\u010d hit, ki so ga vsi \u017eeleli sli\u0161ati, meni pa se je na koncertu s Crazy Horse zdela popolnoma nepotrebna, je pa seveda naletela na najve\u010dji odziv. Potem je sledil vrhunec. Po Barstool Blues<\/a> in \u017ee prej omenjeni Psychedelic Pill je sledila neverjetna Cortez The Killer, kjer so pokazali, kaj so Crazy Horse v vsej svoji veli\u010dini. Gre za ekipo glasbenikov z neverjetnim filingom, ki zares dihajo s pesmijo in drug z drugim in so to sposobni prenesti na celotno \u0161portno dvorano (pa tudi na stadion bi, \u010de bi igrali ravno tam).<\/p>\n Neil Young je eden najve\u010djih \u017eive\u010dih kitaristov. Tukaj bo seveda od zgra\u017eanja posko\u010dila ve\u010dina \u00bbtehni\u010darjev\u00ab, od katerih sem \u017ee velikokrat sli\u0161al, da je Young navaden \u00bbpocar\u00ab. Tehni\u010dno morda res ni vrhunski, vendar z ob\u010dutkom nadoknadi oz. prese\u017ee vse te \u00bbpomanjkljivosti\u00ab. To, kar igrajo Crazy Horse, je Glasba. Izjemno preprosta, vendar nikakor banalna spremljava vrhunskemu avtorju, pevcu in kitaristu. David Crosby je neko\u010d Younga vpra\u0161al, zakaj si ne privo\u0161\u010di bolj\u0161ega banda – David Crosby nima pojma.<\/p>\n Za konec uradnega dela je padla \u0161e Rockin’ In The Free World. Potem pa dodatek in tukaj nastopi mogo\u010de najve\u010dja zamera koncertu. Odigrali so samo nov (ali pa meni popolnoma neznan) komad Save The Earth. Potem so se priklonili in nepreklicno kon\u010dali. Bili smo rahlo razo\u010darani, vendar mislim, da vem za vzrok. Bobnar Ralph Molina namre\u010d deluje dokaj bolno. Verjetno ga no\u010dejo preve\u010d utrujati, saj je bila druga\u010de celotna ekipa zelo razpolo\u017eena in niso delovali, da se jim ne bi ve\u010d ljubilo igrati. Ne vem, upam, da se motim, vendar so fantje \u017ee v letih in Talbot je \u017ee pla\u010dal svoj davek.<\/p>\n Dragi Konji, pridite \u0161e kdaj naokoli. Veseli vas bomo.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Recenzija koncerta na Dunaju, v Stadthalle, 23. julija 2014<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":9815,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-9814","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9814","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9814"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9814\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9816,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9814\/revisions\/9816"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9815"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9814"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9814"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}