{"id":9851,"date":"2014-08-13T01:36:10","date_gmt":"2014-08-12T23:36:10","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9851"},"modified":"2014-08-12T11:40:04","modified_gmt":"2014-08-12T09:40:04","slug":"sevdalinka-v-sluzbi-nacionalne-ideologije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9851","title":{"rendered":"Sevdalinka v slu\u017ebi nacionalne ideologije"},"content":{"rendered":"

Tako kot marsikatera druga umetnost, je tudi glasba lahko podvr\u017eena temu, da postane orodje za \u0161irjenje in potrjevanje raznih ideologij. Pozabavali se bomo z ideologijo nacionalizma in sevdalinko, ki ga \u00bbne kriva ne du\u017ena\u00ab spodbuja in potrjuje.<\/p>\n

Tako tudi glasba lahko deluje v slu\u017ebi ideologije, in sicer ideologije nacionalizma, \u010deprav ji slednji ni imanenten. Osredoto\u010dila se bom na avtohtoni glasbeni \u017eanr s podro\u010dja Balkana, natan\u010dneje dana\u0161nje Bosne in Hercegovine, na sevdalinko. Kljub temu, da jo izvajajo izvajalci razli\u010dnih narodov in veroizpovedi in jo narodno me\u0161ana publika sprejema za svojo, na neki na\u010din za panju\u017enoslovansko<\/em> (tukaj mislimo predvsem na narode nekdanje Jugoslavije), in tudi kljub temu, da sevdalinka<\/em> kot taka nikoli ni bila politi\u010dna pesem, jo del poslu\u0161alstva dojema in definira kot glasbeni \u017eanr, ki ekskluzivno pripada dolo\u010denemu narodu in posledi\u010dno v slu\u017ebi ideologije nacionalizma slu\u017ei kot gradnik nacionalne identitete.<\/p>\n

Pri sevdalinki kot nosilki ideolo\u0161ko-nacionalisti\u010dnih implikacij te\u017eko govorimo kot o nekem militantnem<\/em> sredstvu za nacionalno identifikacijo, prej gre za neke vrste subtilni nacionalisti\u010dni diskurz.<\/p>\n

Za za\u010detek navedimo nekaj dejstev o sevdalinki. Je samostojen in avtohton glasbeni \u017eanr s podro\u010dja zahodnega Balkana, ki naj bi bil na teh prostorih prisoten vsaj pet stoletij. Prihod Turkov na podro\u010dje Balkana v \u0161tirinajstem stoletju \u2013 Bosna je bila dokon\u010dno pora\u017eena spomladi 1463, ko je sultan Mehmed Fatih I. zavzel Bobovac, zadnjo utrdbo bosanskih kraljev \u2013 je takratni Bosni skupaj z islamom prinesel novo religijo, vojsko, administracijo, ekonomski sistem, tudi kulturo in umetnost. In prav s prihodom Otomanov se je v urbanih predelih takratne BiH na podlagi \u017ee prej obstoje\u010dih glasbenih oblik rodila sevdalinka. Njeno ime izvira iz tur\u0161ke besede sevdah, \u00bbki v tur\u0161kem jeziku pomeni ljubezensko hrepenenje in ljubezenski zanos, njeno izhodi\u0161\u010de pa se nahaja v arabskem izrazu ‘s\u00e4wd\u0101’, ki obsega in imenuje pojem ‘\u010drna \u017eol\u010d’.\u00ab<\/em> (Rizvi\u0107,1969)<\/p>\n

Danes bi marsikdo sevdalinko \u017eanrsko uvrstil v precej mlahavo polje \u00bbworld music\u00ab, za katerega Zlatko Galla v Pojmovnika popularne glasbe<\/em> pravi: \u00bb\u2026 world music je neprecizen termin za globalno glasbeno sceno, ki je nastala izven dominantne angloameri\u0161ke rock, pop ali folklorne tradicije. Termin je skovan z namenom, da bi se \u2013 predvsem marketin\u0161ko \u2013 poenotile \u00bblokalne\u00ab glasbene zvrsti ali nacionalne produkcije.\u00ab<\/em> In ker nam je sevdalinka ljub \u017eanr in njeno pesem visoko cenimo, je ne bomo uvrstili tako nizko, \u00bbiz inata\u00ab je ne bomo.<\/p>\n

Sevdah se v tem glasbenem \u017eanru v ve\u010dini primerov izliva skozi predvsem akusti\u010dne instrumente kot so harmonika, boben, tamburin, flavta, klarinet, kontrabas in saz, ob spremljavi katerega se je sevdalinka tudi tradicionalno izvajala. Ob sazu, ki izvira iz Bli\u017enjega Vzhoda, so sevdalinko tradicionalno izvajali mo\u0161ki interpreti, \u017eenske so ve\u010dinoma pele brez spremljave.<\/p>\n

Ve\u010dina besedil govori o univerzalnih ljubezenskih ob\u010dutjih do fantov, deklet, bratov, sester, star\u0161ev pa tudi do domovine, o domoto\u017eju, v\u010dasih so tudi vpletene realne zgodovinske osebe in dogodki. Skozi besedila sevdalink lahko pridemo do dru\u017ebenega in kulturnega, ki sta definirala \u010das, v katerem so nastale; te\u017eje ali nemogo\u010de pa v njih i\u0161\u010demo politi\u010dno. Izvajalec sevdalinke, sevdahlija, je posredovalec oziroma medij univerzalnih ljubezenskih \u010dustev. Danes pa je k temu pridodana tudi politi\u010dno-ideolo\u0161ka konotacija. Dru\u017ebena podoba sevdahlije<\/em> ne prina\u0161a ve\u010d samo \u010dustvene izpovedi, ampak ji je inherentna tudi tradicionalna, nacionalna, torej politi\u010dna. Slednja je dostikrat popolnoma neodvisna od samih izvajalcev sevdalinke, ampak je stvar interpretacije in publike. Sevdalinka je tako na neki na\u010din postala nacionalisti\u010dni in nemara tudi verski simbol, ne da bi \u00bbsama\u00ab te\u017eila k temu.<\/p>\n

Sevdalinka skozi \u010das<\/em><\/strong><\/p>\n

Sevdalinko so tradicionalno izvajali ob sazu, skozi \u010das pa so ji njeni izvajalci dodajali razli\u010dne in\u0161trumente v koraku s \u010dasom in drugimi kulturnimi vplivi. \u0160e danes mnogi izvajalci izvajajo sevdalinko na tradicionalen na\u010din, pojavile pa so se tudi priredbe, ki na neki na\u010din \u00bbkr\u0161ijo\u00ab tradicionalno normo. O tej problematiki govori tudi eden izmed mlaj\u0161ih oziroma sodobnej\u0161ih izvajalcev sevdalinke Damir Imamovi\u0107<\/a>. Poda primer, ko so imeli s triom koncert v Istanbulu v marcu 2008. Tur\u0161ko ob\u010dinstvo jih je sprejelo precej pozitivno, medtem ko je bil bil bosanski del publike popolnoma presene\u010den. Kakor pravi: \u00bbMi pa\u010d nismo to, kar poslu\u0161ajo, saj ve\u0161, \u0160erifa Konjevi\u0107a in \u00bbnarodnjake\u00ab. \u010cim so pri\u0161li v dvorano s sede\u017ei, se jim vse zdelo \u010dudno. In to je v bistvu dana\u0161nji problem s sevdahom, saj ga vsi poznajo kot muziko za \u00bbdernek\u00ab. Mi ve\u010dino pesmi, ki jih dana\u0161nji \u00bbsevdahlije\u00ab igrajo v zmerno hitrem tempu, igramo povsem komorno.\u00ab<\/em><\/p>\n

O ru\u0161enju tradicije je spregovorila tudi Amira Medjudanin na koncertu v klubu Cankarjevega doma septembra 2009. Dejala je, da sta z Amro Klju\u010do prejeli kar nekaj kritik na ra\u010dun njune interpretacije sevdalinke Mehmeda majka budila<\/em>. Tradicionalno naj bi se ta pesem izvajala bolj \u017eivahno in posko\u010dno, njuna interpretacija pa je precej melodramati\u010dna, na trenutke celo srhljiva<\/em>. Tudi samo besedilo je objektivno gledano tragi\u010dno. Vendar so jima oporekli ravno njuno interpretacijo, ki da ni v skladu s tradicionalnim izvajanjem te pesmi.<\/p>\n

Kot zanimivo se tukaj izpostavi, da se dolo\u010den del publike \u010duti ogro\u017een zaradi novej\u0161ih interpretacij (ali pa druga\u010dnih interpretacij, saj vseh virov, kako se je sevdah interpretiral skozi zgodovino tako ali tako nimamo, torej ne moremo vedeti, katere interpretacije so izvirne oziroma avtohtone). Ogro\u017eenost tukaj izhaja iz kr\u0161enja tradicionalne norme. \u017de na tem mestu se lahko vpra\u0161amo, ali ta ogro\u017eenost pomeni tudi ogro\u017eenost zaradi \u00bbkr\u0161enja\u00ab nacionalne identitete? Ve\u010d o tem v vrsticah, ki sledijo.<\/p>\n

Preden bom posku\u0161ala postaviti tezo, kdaj in kako je lahko sevdalinka v slu\u017ebi nacionalne ideologije, bom predstavila teorijo Benedicta Andersona o nastanku nacionalnih skupnosti in teorijo Louis Althusserja o ideolo\u0161kih aparatih. Obe mi bosta v pomo\u010d pri razvijanju teze o ideologiji nacionalizma v glasbi.<\/p>\n

V ve\u010djem delu Evrope so se narodi in nacionalne dr\u017eave za\u010dele konstruirati \u017ee v 18. stoletju, po francoski revoluciji, intenzivneje pa v 19. stoletju s pomladjo narodov. Na jugovzhodnem delu Evrope, natan\u010dneje na Balkanu, pa so se ju\u017eni Slovani v tak\u0161ne nacionalne dr\u017eave, kot jih poznamo danes, organizirali \u0161ele konecv 20. stoletja, do \u010desar je pri\u0161lo zaradi razpada Jugoslavije in posledi\u010dno zadnjih balkanskih vojn.<\/p>\n

Vsako nacionalno dr\u017eavo oziroma narod kot del njegove identitete sestavljajo razli\u010dne kulturne vsebine, simboli, artefakti, ki pravzaprav niso samo tisti, ki dolo\u010deno nacionalno identiteto predstavljajo, ampak so jo v bistvu pomagali<\/em> ustvariti. Torej nimajo le reprezentativne funkcije, marve\u010d vzro\u010dno in slu\u017eijo kot osnovni gradniki nacionalne identitete in nacionalnega. Benedict Anderson v svojem delu Zami\u0161ljene skupnosti<\/em> (Studia humanitatis, 1998) trdi, da dolo\u010deni kulturni produkti kot so denimo jezik, pisava in predvsem tisk slu\u017eijo kot sestavine, ki dolo\u010deno skupnost pomagajo povezati, ustvariti oziroma jo zamisliti. Anderson sicer za narod predlaga naslednjo definicijo: \u00bbNarod je zami\u0161ljena politi\u010dna skupnost \u2013 zami\u0161ljen je hkrati kot notranje omejen in kot suveren. Nedvomno je narod zami\u0161ljen, saj niti pripadniki najmanj\u0161ega naroda nikdar ne spoznajo vseh svojih so\u010dlanov, ne sre\u010dajo vseh niti ne sli\u0161ijo zanje \u2013 in vendar vsak izmed njih v mislih nosi predstavo o povezanosti v skupnost.\u00ab<\/em> Po Andersonu je zami\u0161ljanje narodov najplodnej\u0161e pospe\u0161il prav tiskarski kapitalizem, ki je vse ve\u010djemu \u0161tevilu ljudi omogo\u010dil, da so se povezali z drugimi in za\u010deli razmi\u0161ljati o sebi na povsem nov na\u010din. Sploh je k temu pripomogel kasnej\u0161i razmah tiskanja v nacionalnih jezikih. Bralci besedil v svojih jezikih so se tako povezali skozi tisk in si s tem zamislili skupnost (torej \u0161tevil\u010dno omejeno skupnost bralcev dolo\u010denega jezika), obenem pa so se za\u010deli zavedati vseh teh ostalih bralcev oziroma (pismenih) pripadnikov dolo\u010denega naroda; Anderson pravi, da je \u0161lo je za zarodek nacionalno zami\u0161ljene skupnosti.<\/p>\n

Kako si lahko torej nek Bo\u0161njak zamisli sebe kot del vsaj dvomilijonske skupnosti med poslu\u0161anjem sevdalinke?<\/em><\/strong><\/p>\n

Postavljamo tezo, da naklju\u010den Bo\u0161njak, ki \u010duti afiniteto do sevdaha, med poslu\u0161anjem sevdalinke kot glasbenega \u017eanra, z besedili v bosanskem jeziku, dostikrat polne turcizmov (ki so seveda posledica tur\u0161kih osvajanj, ki pa so v veliki meri pripomogla h graditvi bo\u0161nja\u0161ke oziroma bosanske med drugim tudi kulturne identitete); z motivi v pesmih, ki ka\u017eejo tudi na vpliv islamskega okolja, s samo glasbeno formo; z imeni junakov in junakinj, ki so v ve\u010dini muslimanskega izvora, torej za poslu\u0161alca “avtenti\u010dna”; z omembami krajev, ki so za na\u0161ega poslu\u0161alca kraji, vasi, mesta njegovega naroda oziroma dr\u017eave… – zaradi vsega omenjenega si na\u0161 naklju\u010den Bo\u0161njak ob poslu\u0161anju sevdalinke lahko zamisli<\/em> sebe kot pripadnika bo\u0161nja\u0161ke skupnosti, \u010deprav vseh svojih sonarodnjakov nikoli ne bo spoznal, ampak si jih kot sonarodnjake (Anderson bi rekel so\u010dlane) skozi sevdalinko ali pa prav zaradi nje, lahko zamisli.<\/p>\n

Kot vsaj delno podkrepitev te teze navajam odgovore iz intervjujev, ki jih je Vesna Andree Zaimovi\u0107 v svoji magistrski nalogi opravila s pripadniki bosanske diaspore razli\u010dnih profilov (glede na njihovo starost, spol, stopnjo izobrazbe, opredelitev v nacionalnem smislu in regionalno poreklo). Odgovarjali so na vpra\u0161anje, kak\u0161na je razlika med \u00bbnarodno\u00ab glasbo in med sevdalinko:<\/p>\n

– \u00bbNarodna je od vseh narodov, sevdalinka pa je samo muslimanska in ostala bo,\u00ab mo\u0161ki, 37, Bo\u0161njak, ZDA (opomba: izraz narodna muzika<\/em> na prostorih nekdanje Jugoslavije ozna\u010duje narodno-zabavno glasbo, ki svoj \u00bbnavdih\u00ab \u010drpa tako pri ljudski, popularni glasbi, v\u010dasih tudi pri sevdalinki);
\n– \u00bbPesem sevdalinka je odraz na\u0161e bosanske du\u0161e in mentalitete,\u00ab mo\u0161ki, 42, ZDA.
\n– \u00bbVelika!!! Sevdalinka je znak za Bo\u0161njake, narodna glasba predstavlja vse tri narode v okviru republike Bosne in Hercegovine,\u00ab mo\u0161ki, Bo\u0161njak, u\u010denec, Avstrija.
\n– \u00bbSevdalinke so pesmi, ki me spomnijo na neke daljne \u010dase (500-600 let nazaj). Zato jih s tako ne\u017enostjo in milino poslu\u0161am in v njih se pojavljajo tista prava in iskrena \u010dustva. Te narodne pa so nekako, odvisno od tega, kdo jo zapoje, ker vsi ne znajo peti narodnih, mislim, da je to umetnost \u2026 Halid B. in Hanka sta nadarjena za to umetnost\u00ab.<\/p>\n

Iz teh odgovorov vidimo, da se preko sevdalinke intervjuvanci lahko identificirajo z bosansko (oz. bo\u0161nja\u0161ko) tako nacionalno kot religijsko identiteto. Tako na nek na\u010din vzdr\u017ei teza, da sevdalinka lahko slu\u017ei kot neke vrste kulturni in povezovalni agens nacionalnih idej. Naj na tem mestu \u0161e enkrat omenim, da je taka percepcija le percepcija dolo\u010denega dela publike in sama \u00bbnacionalnost\u00ab oziroma celo nemara \u00bbnacionalizem\u00ab<\/em> sevdalinki kot taki ni imanenten. Samo predpostavljamo lahko, da so jo dolo\u010deni posamezniki in posameznice kot tako sprejeli zaradi njene tradicionalnosti, avtohtonosti in avtonomnosti.<\/p>\n

Ve\u010d o tem, kako raznorazne ideologije pripomorejo k enotnemu delovanju vladajo\u010dega razreda oziroma dr\u017eave, pa je pisal Louis Althusser. V spisu Ideologija in ideolo\u0161ki aparati dr\u017eave<\/em> razpravlja o tem, kako razli\u010dne dru\u017ebene institucije delujejo v prid ideologiji vladajo\u010dega razreda. Po Althusserju je \u00bbdr\u017eava represivni \u00bbstroj\u00ab, ki omogo\u010da vladajo\u010dim razredom (v 19. stoletju me\u0161\u010danskemu razredu in \u00bbrazredu\u00ab velikih zemlji\u0161kih posestnikov), da si zagotovijo svojo nadvlado nad delavskim razredom in s tem delavski razred podredijo procesu odvzemanja prese\u017ene vrednosti (to se pravi, kapitalisti\u010dni eksploataciji).\u00ab<\/em> Temu represivnemu stroju, ki omogo\u010da nadvlado vladajo\u010dega razreda, pomagajo delovati razli\u010dni ideolo\u0161ki aparati, vendar jih povezuje prav njihovo enotno delovanje, delovanje prete\u017eno z ideologijo. Ti so denimo: verski IAD (sistem razli\u010dnih cerkva); \u0161olski IAD (sistem razli\u010dnih \u00bb\u0161ol\u00ab, dr\u017eavnih in zasebnih), dru\u017einski IAD; politi\u010dni IAD (politi\u010dni sistem z razli\u010dnimi strankami); sindikalni IAD; informacijski IAD (tisk, radio in televizija itn.) in seveda tudi kulturni IAD (knji\u017eevnost, lepe umetnosti, \u0161port itn.). Med kulturne IAD sodi seveda tudi glasba.<\/p>\n

In ker je ideologija mogo\u010da le preko subjekta, Althusser postavi tezo, da ideologija interpelira individue v subjekte. Nadalje pravi, da \u00bbsleherna ideologija interpelira s pomo\u010djo delovanja kategorije subjekt konkretne individue v konkretne subjekte.\u00ab<\/em> Par vrstic ni\u017eje poda \u0161e dodaten primer naslovitve oziroma interpelacije: \u00bbDenimo, da se teoretski izmi\u0161ljeni prizor odigra na cesti; individuum, ki smo se nanj naslovili, se obrne. S tem preprostim obratom telesa za 180 stopinj postane subjekt. Zakaj? Ker je prepoznal, da je naslovitev veljala \u00bbprav\u00ab njemu in da smo se naslovili prav nanj (in ne na koga drugega).\u00ab<\/em><\/p>\n

S \u010dim torej sevdalinka interpelira individue v subjekte?<\/strong><\/em><\/p>\n

Z ne\u010dim podobnim kot pomaga na zamisliti posameznike v skupnost. Pri sevdalinki je interpelacija mo\u017ena preko tradicionalne oblike, ki jo individui kot tako prepoznajo (in so nemara zato tudi zgra\u017eajo ob ru\u0161enju tradicionalnih oblik izvajanja) oziroma svoje poslu\u0161alce naslavlja, da jo kot tako prepoznajo. Zatem lahko zopet izpostavimo specifi\u010den jezik sevdalink, v katerem naslavlja individue in je precej arhai\u010den in ki ga ti prepoznajo kot jezik oziroma so naslovljeni v jeziku, ki pripada samo to\u010dno dolo\u010denemu, bo\u0161nja\u0161kemu narodu, torej to\u010dno dolo\u010denim individuumom. Individuumi so tudi interpelirani v subjekte to\u010dno dolo\u010dene nacije preko tem in junakov, ki se pojavljajo v besedilih in ki so lastne zgodovini in kulturi bo\u0161nja\u0161kega naroda (dodajmo, tudi preko dana\u0161njih izborov tem in pesmi samih iz zakladnice sevdalinke). Torej individuume, ki prisluhnejo sevdalinki kot pripadniki bo\u0161nja\u0161kega naroda, interpelira ideologija narodnega.<\/p>\n

Individuumi so torej preko sevdalinke interpelirani v subjekte bo\u0161nja\u0161kega naroda z njemu in samo njemu lastno kulturo, jezikom, zgodovino, obi\u010daji. Kakor je rekel eden izmed intervjuvancev Vesni Andree Zaimovi\u0107: \u00bbNarodna je od vseh narodov, sevdalinka pa je samo muslimanska in tako bo ostalo.\u00ab<\/em> Tako postane sevdalinka kot glasbeni \u017eanr kulturni ideolo\u0161ki aparat, preko katerega se materializira ideologija nacionalizma. Tako so individuumi interpelirani kot subjekti to\u010dno dolo\u010denega naroda, to\u010dno dolo\u010dene veroizpovedi, to\u010dno dolo\u010dene kulture, ki govori to\u010dno dolo\u010den jezik; torej so naslovljeni kot subjekti bo\u0161nja\u0161kega naroda, muslimanske veroizpovedi, bo\u0161nja\u0161ke oziroma bosanske kulture in bo\u0161nja\u0161kega oziroma bosanskega jezika.<\/p>\n

Podobno analogijo bi lahko izpeljali s slovensko narodno-zabavno glasbo in njenimi poslu\u0161alci. Na primer, ko privr\u017eenec narodno-zabavnega ansambla Avseniki zasli\u0161i njihovo hit vi\u017eo \u00bbMi ga spet \u017eingamo\u00ab<\/em>, se ta posameznik zagotovo \u010duti nagovorjenega, nagovorjenega v doma\u010dem jeziku, z avtohtonim napevom, z doma\u010do temo, srce vztrepe\u010de, oko se orosi, grlo si za\u017eeli, da se ovla\u017ei, subjekt se prepozna \u2026 tu je moj dom, tu sem doma<\/em>.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Literatura<\/em><\/strong><\/p>\n

– Anderson, Benedict: Zami\u0161ljene skupnosti, HS, Ljubljana, 1998.
\n– Broughton S., Burton K. in dr.: World Music, Penguin Group, London, 1994.
\n– Green, Lucy: Why \u2018Ideology\u2019 is Still Relevant for Critical Thinking in Music Education, Action, Criticism & Theory for Music Education, vol2, no2, dec 2003(http:\/\/act.maydaygroup.org\/articles\/Green2_2.pdf).
\n– Kara\u010d-Beljak, Tamara, Talam, Jasmina: Ottoman Influence on Folk Music Tradition of Bosnia and Hercegovina, v: Muzikolo\u0161ki zbornik, letn. 45, \u0161t. 1, 2009, str. 117-127.
\n– Kara\u010da-Beljak, Tamara : Sevdalinka: Melopoetski oblik bosanskohercegovacke gradske sredine. Sarajevo, 2002., magistarski rad.
\n– Milo\u0161evi\u0107, Vlado: Sevdalinka, Banja Luka, 1964.
\n– Munib Maglajli\u0107: 101 sevdalinka. Mostar, 1978.
\n– Rizvi\u0107, Muhsin: Ogled o sevdalinki, v: Izraz 13., Udru\u017eenje pisaca BiH, Sarajevo, 1969, 485-491.
\n– Zaimovi\u0107-Andree, Vesna: Muzi\u010dki izrazi bosanske dijaspore u zapadnoevropskoj kulturi (magisterij, mentor izr. prof. dr. Ivan \u010cavlovi\u0107), Sarajevo, julij, 2003.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Esej Tine Peri\u0107 o sevdalinki<\/p>\n","protected":false},"author":88901,"featured_media":9852,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-9851","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9851","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88901"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9851"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9851\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9856,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9851\/revisions\/9856"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9852"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9851"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9851"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9851"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}