{"id":9859,"date":"2014-08-12T16:05:32","date_gmt":"2014-08-12T14:05:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9859"},"modified":"2014-08-12T16:48:26","modified_gmt":"2014-08-12T14:48:26","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-26","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9859","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (26)"},"content":{"rendered":"

\"hooker\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

John Lee Hooker & Canned Heat : Hooker’n Heat<\/em> <\/strong>(Liberty Records, 1971)<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u010ce smo dosledni in po\u0161teni pri presoji po poslu\u0161anjih \u0161tevilnih posnetkov, ki so plod sodelovanj med glasbeniki iz razmeroma razli\u010dnih svetov, je dvojni album Hooker’n Heat<\/em> eno redkih uspelih sre\u010danj bluesrockerjev z bluesmanom. Zgodba je tale. Bend Canned Heat je leta 1970 v studio povabil Johna Leeja Hookerja. Zanj so posebej postavili leseni pod, po katerem je nabijal z nogo, in ga dobro ozvo\u010dili, priskrbeli so\u00a0 stari elektri\u010dni oja\u010devalec, ki je ravno prav pacal in poudarjal Hookerjevo kitarsko igro.<\/p>\n

Rezultat je oster, zrnat, divje poseben dvojni album, zadnji, na katerem je pred smrtjo zaradi drog v orglice zapihal nadarjeni Alan Wilson. Prvi del albuma je prete\u017eno Hookerjev z nekaj dueti z Wilsonom, v drugem u\u017egejo vsi skupaj.<\/p>\n

Canned Heat je bil kalifornijski bend, ki sta ga leta 1965 ustanovila bluesovska zagrete\u017ea, kitarist in orgli\u010dar Alan Wilson in pevec Bob Hite. \u017de ime benda je izdajalo kopanje mladih pobov po bluesu. \u00bbCanned heat\u00ab je bil namre\u010d \u0161pirit, ki ga je v svojem komadu o alkoholnem brezupu iz leta 1928 dvoumno opeval legendarni pevec iz Mississippija Tommy Johnson. Bend je bil del tistega vala ameri\u0161kega (in britanskega) rocka, ki je kot bazo za svoj rock jemal blues, bluesovsko strukturo ob\u010dutenja, se identificiral z usodo, miljejem in poetiko \u010drnske ameri\u0161ke kulture, jo slavil in prenesel v svoj socialni in glasbeni krog. V tem so bili docela podobni beatni\u0161kim \u00bbwhite negroes\u00ab in slavni karakterizaciji Normana Mailerja. Bend v spremenjeni zasedbi deluje \u0161e danes.<\/p>\n

John Lee Hooker (1917 \u2013 2001) je kakopak bluesovska zgodba zase, pravzaprav kar posebno poglavje v zgodovini bluesa. Pisec Peter Guralnick je posre\u010deno zapisal, da je bil Hooker pravzaprav popoln anahronizem. \u010ce bi odmislili njegovo na elektriko priklopljeno kitaro, bi ga kaj lahko posneli petdeset let prej. Tako je zvenel. Njegov blues je bil neskaljen blues iz Mississippija, od koder je bil doma. Na za\u010detku snemalne kariere v Detroitu, kamor se je za razliko od ve\u010dine ju\u017enja\u0161kih glasbenikov odpravil za delom z ameri\u0161kega Juga, in na prvih izdanih plo\u0161\u010dah je najve\u010dkrat pel sam ob kitari. Pel je modalno, njegovi blues komadi niso bile melodi\u010dne pesmi, formalizirane bluesovske popevke; tu so bila nepre\u010di\u0161\u010dena besedila ohlapnih, lebde\u010dih verzov, kjer ni bilo teko\u010de, pravilne rime, tu je bil teman zasen\u010den vokal, napadalna kitara, najve\u010dkrat na stati\u010dnem enem akordu, ki nikoli ni bil bolj mogo\u010den, gost in naelektreno razsut obenem (mimogrede, toliko o razkri\u010danem \u00bbminimalizmu\u00ab).<\/p>\n

Prav ni\u010d od tega ni spominjalo na moderni povojni blues. In vendarle je \u017ee njegova prva plo\u0161\u010da leta 1948 s komadom \u00bbBoogie Chillen\u00ab postala ena najbolj prodajanih plo\u0161\u010d bluesa sploh, ki je do\u017eivela \u0161tevilne priredbe in zanimiva posnemanja (na primer, v rockovskem svetu so iz nje in Hookerjevega kitarskega boogieja svoj podpis ukrojili ZZ Top). Snemal je za \u0161tevilne zalo\u017ebe pod razli\u010dnimi psevdonimi, kar je bil u\u010dinkovita poslovna taktika glasbenika proti diktatu avtorskih pravic in slabim pogodbam zalo\u017enikov plo\u0161\u010d, med drugim kot Boogie Man in tudi John Lee Booker. Vseskozi je solidno prodajal plo\u0161\u010de. Ljudje so imeli radi njegov arhai\u010den in hkrati moderen blues in zraven vse, kar je predstavljal. V \u010dasu bluesovskega preporoda je nastopil na festivalu v Newportu kot \u00bbfolk blues singer\u00ab z akusti\u010dno kitaro za novo belopolto publiko. Leta 1962 je z bendom posnel uspe\u0161nico \u00bbBoom Boom\u00ab z rock and roll bendom. Navsezadnje mu je kot bluesovski legendi uspel met, da je z naslovnim komadom albuma The Healer<\/em> pri\u0161el na MTV, na televizijo komercialne muzike za video-mladostnike.<\/p>\n

Hookerjev blues nikoli ni bil enostaven. Morda je bil arhai\u010den, ni pa bil preprost, ne glasbeno, ne po dvoumnem ob\u010dutju, ki ga je tako dobro podajal, zafrkantsko in resnobno. \u0160tevilne dobro dokumentirane kompilacije njegovih zgodnjih posnetkov s konca \u0161tiridesetih let so morda prava izkaznica njegove mo\u010di in neprese\u017eene posebnosti. Bendom z njim nikoli ni bilo lahko. Ritem sekcije so trpele zaradi njegovega \u00bbaritmi\u010dnega\u00ab preme\u0161\u010danja poudarkov, \u0161tevilnih variacij in sprotnih odklonov od \u00bbkomada\u00ab. Tudi Hooker se z njimi ni najbolje po\u010dutil, \u010deprav je bilo to del zahteve v poslu s popularno godbo tistega \u010dasa. Zato je Hooker’n Heat <\/em>izkaz uspelega sre\u010danja. Bend se mu je prilagodil, mu ustregel in z njim tudi suvereno poznavalsko zaigral z vsemi potrebnimi niansami in muhavostmi. Canned Heat so ujeli Johna Leeja Hookerja, ki niza po\u010dasne bluese in vale\u010de boogieje in se ob tem neizmerno naslaja in zabava.<\/p>\n

Ain’t no heaven, ain’t no burnin’ hell.<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n