{"id":9868,"date":"2014-08-19T11:12:34","date_gmt":"2014-08-19T09:12:34","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9868"},"modified":"2014-08-19T11:12:34","modified_gmt":"2014-08-19T09:12:34","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-27","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9868","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (27)"},"content":{"rendered":"

\"modern\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

The Modern Lovers : The Modern Lovers<\/em> <\/strong>(Beserkley, 1976)<\/p>\n

 <\/p>\n

Bil je bend, ki je bil na sledi The Velvet Underground. Dobesedno. Jonathan Richman je bil njihov veliki obo\u017eevalec, pravzaprav fanatik, eden tistih, ki je ustanovil lastni bend po njihovem zgledu. Modern Lovers so bili v tem elementu obo\u017eevanja, slepe ljubezni, prava uresni\u010ditev popularnega mita, namre\u010d da so VU v \u010dasu, ko je bil rock velik, gromozanski biznis, resda prodali le 30.000 albumov, ampak da je malone vsakdo od teh kupcev plo\u0161\u010de po njenem poslu\u0161anju ustanovil lasten bend. Prav vseeno je, kdo je lansiral to mitsko izjavo, najve\u010dkrat jo pripisujejo producentu in glasbeniku Brianu Enu. Pravzaprav je to morda \u0161e najbolj\u0161a, dopolnilna definicija popularne kulture in godbe: resni\u010dna popularna muzika je v svojem bistvu nujno tudi \u00bbne-popularna\u00ab, ne da se je pre\u0161tevati le z visokimi nakladami in zaslu\u017ekom od prodaje plo\u0161\u010d.<\/p>\n

Jonathan Richman je bil doma iz Massachusetsa, iz predmestja Bostona. Po kon\u010dani srednji \u0161oli se je leta 1969 kot mlad kantavtor odpravil v New York, zalezoval svoj priljubljeni bend in se gibal v njegovem krogu. Baje je nekaj \u010dasa spal kar na zofi tedanjega mened\u017eerja VU. Enkrat je s svojimi pesmimi otvoril njihov nastop. Leta 1970 se je vrnil v rojstni Boston in tam okrog sebe zbral bend, prvo postavo The Modern Lovers. \u017de tedaj so izvajali Richmanove komade, ki so pozneje ponarodeli: \u00bbRoadrunner\u00ab, \u00bbShe Cracked\u00ab, \u00bbOld World\u00ab, \u00bbHospital\u00ab, \u00bbPablo Picasso\u00ab.<\/p>\n

Modern Lovers so bili dosledni nadaljevalci VU. Bili so eden protopunk bendov z za\u010detka sedemdesetih let. Prvotna postava je zdr\u017eala skupaj od 1970 do 1974. Toda ta album, ki ga \u0161ef benda, Richman, ni hotel priznati za prvenec, je iz\u0161el \u0161ele leta 1976. Bil je nekak\u0161na skrpanka, kompilacija demo posnetkov. Demo posnetke za album je v Los Angelesu leta 1972 posnel in produciral nekdanji Velvetovec John Cale. V tem \u010dasu so \u0161li v studio \u0161e enkrat. Snemali so za drugo zalo\u017ebo, kar vsaj govori o tem, da je bend vzbujal komercialno zanimanje zaradi koncertov, ki jih je imel v Bostonu in New Yorku, med drugim so leta 1972 nastopili skupaj na koncertu z duom Suicide in New York Dolls.<\/p>\n

V postavi, ki je posnela komade s tega albuma, so bili: Jonathan Richman (kitara, glas, besedila), Jerry Harrison (klaviature, pozneje \u010dlan Talking Heads), Ernie Brooks (bas) in David Robinson (bobni). Bend je zaradi notranjih razprtij razpadel ravno v \u010dasu, ko so se pripravljali na novo snemanje “prvega” albuma. Ta je tudi iz\u0161el leta 1976 pod naslovom Jonathan Richmond & The Modern Lovers<\/em>, kjer je bend \u017ee zvenel mehkej\u0161e, manj grobo naivno in direktno, tako v besedilih kot v zgradbi komadov. Richman je nehal igrati stare komade. \u00bbRoadrunner\u00ab mu je za\u010del presedati.<\/p>\n

Toda v razmiku enega meseca je kalifornijska zalo\u017eba Beserkley brez Richmanovega pristanka izdala tudi \u00bbprvenec\u00ab The Modern Lovers <\/em>s starimi demo posnetki. Ta album je po\u017eel navdu\u0161ene kritike uglednih rockovskih piscev, tudi Boba Christgaua, \u010digar beseda je tedaj v svetu rocka nekaj veljala. Poslu\u0161alci so ga vzeli za svojega. Pozneje so na cedejih ponatisnili vse demo posnetke tistega \u010dasa in jih v razli\u010dnih ponatisih kompletirali v albumski “prvenec” z arhivsko patino.<\/p>\n

In tu je torej ta \u00bbprvenec\u00ab, tule je bend zanimive rockovske muzike, rudimentaren, energi\u010den, kjer se zna\u010dilna, reducirana repeticija VU me\u0161a z nezainteresiranim, odtujenim vokalom, kjer le v odtenkih zasli\u0161imo Iggyja. Richman nikoli ni premorel emocionalne kakovosti pevca The Stooges, niti razko\u0161ja odtenkov v glasu ene same barve, kakor ga je Lou Reed. Naznanil pa je tisti nemiren, neintonan\u010dni vokal, ki je v\u010dasih v napol govorjeni, napol peti besedi postal za\u0161\u010ditni znak (newyor\u0161kega in angle\u0161kega) punk rocka, pa tudi odrezave, spevne refrene. Modern Lovers so zveneli originalno, v njih je bilo nekaj prave te\u010dnobe in dobra zaloga rockovskega pogona. Bili so amaterji v \u017elahtnem pomenu besede.<\/p>\n

Kakor bi za svoj najljub\u0161i komad rekel legendarni radijec John Peel: \u00bbRadio on, roadrunner, run!\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n