{"id":9883,"date":"2014-08-26T08:01:31","date_gmt":"2014-08-26T06:01:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9883"},"modified":"2014-08-24T10:15:40","modified_gmt":"2014-08-24T08:15:40","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-28","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9883","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (28)"},"content":{"rendered":"

\"cardew\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Cornelius Cardew & The Scratch Orchestra : The Great Learning <\/em><\/strong>(Deutsche Grammophon, 1971)<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbJohn Cage je bil zvezda, Cornelius Cardew pa je legenda\u00ab,<\/em> je ob gostovanju v Ljubljani pribil pianist, \u010dlan eksperimentalne skupine AMM, prijatelj in biograf John Tilbury. Cornelius Cardew (1936 \u2013 1981) je klju\u010dna figura evropske in britanske nove, eksperimentalne muzike, avantgardist, politi\u010dni aktivist, maoist in konfucijanec, enfant terrible<\/em>, ki je zavrnil \u00bburadno glasbo\u00ab.<\/p>\n

\u00bbPredstavljam ve\u010der socialisti\u010dne klavirske glasbe. Vse ve\u010d umetnikov eksplicitno zavzema politi\u010dna stali\u0161\u010da. Ko je me\u0161\u010danski pianist Maurizio Pollini pred klasi\u010dnim klavirskim recitalom razgalil imperialisti\u010dno politiko Zdru\u017eenih dr\u017eav v Vietnamu, so ga lordi in gospe pari\u0161ke visoke dru\u017ebe skoraj odpihnili z odra. Raznoli\u010dne umetni\u0161ke skupnosti povzdigujejo glasove v podporo zatiranim razredom in ljudstvom. Zakaj? Ker so v sedanji krizi kapitalizma boji zatiranih za nacionalno osvoboditev in revolucionarne cilje vse glasnej\u0161i. In vse ve\u010dji deli populacije postajajo del teh bojev.\u00ab <\/em>Tako je z odkrito agitacijo in zanosom ob\u010dinstvo pred koncertom 2. januarja 1975 v New Yorku nagovoril Cornelius Cardew. Sprva je bil adept Johna Caga in kot posrednik idej ameri\u0161kih avantgardistov o naklju\u010dju v glasbi najbolj obetajo\u010di sodobni britanski skladatelj. Zatem spiritus movens<\/em> glasbenega eksperimenta, ki se je udejanjil konec \u0161estdesetih let v kolektivu Scratch Orchestra<\/em>, nato pa vse bolj prepri\u010dan maoist, ki se je odpovedal lastni ustvarjalni preteklosti, svoje dotedanje glasbeno delo podvrgel najstro\u017eji samokritiki ter se povsem predal pisanju \u00bbuporabne glasbe\u00ab, padel nazaj v funkcionalno tonalnost in brezkompromisni politi\u010dni aktivizem.<\/p>\n

Obi\u010dajno se zapisi o nenavadni osebnosti izjemne karizme, energije in zaloge idej za\u010denjajo z njegovo smrtjo. Cardewa je 13. decembra 1981 do smrti povozil (umoril?) blizu doma v vzhodnem predelu Londona neznani voznik. Teden dni prej je zadnji\u010d nastopal, govoril, igral klavir in pel skupaj z ob\u010dinstvom na protirasisti\u010dnem shodu-koncertu za etni\u010dne skupnosti v Camdenu, ki ga je pomagal organizirati. Kako dale\u010d je bilo to od izoliranih, elitnih mednarodnih festivalov sodobne glasbe, kjer je za\u010del svojo glasbeni\u0161ko pot. A kot je zapisal Tilbury, se je za to pot odlo\u010dil sam, saj je “glasbo vrnil \u017eivljenju, iz kompozicijskega akta naredil nekaj ve\u010d kot le golo manipulacijo z zvokom”<\/em>.<\/p>\n

Ob desetletnici njegove smrti so njegovi sodrugi priredili niz spominskih koncertov, iz\u0161li so nekateri redki posnetki njegovih del, revija The Wire<\/em> mu je posvetila osrednjo temo in opozorila na izjemen vpliv, ki ga je imel Cardewov krog na britansko in \u0161ir\u0161o evropsko muzi\u010dno novatorsko srenjo. Pri tem bode v o\u010di, da ga je uradna glasbena zgodovina malodane izbrisala, ga sku\u0161ala \u0161e po smrti uti\u0161ati. V tem prostoru je nanj v osemdesetih letih opozarjal zagreb\u0161ki muzikolog Nik\u0161a Gligo. O njem, o godbi in njegovih idejah so med gostovanji pri nas pripovedovali Fred Frith, Tim Hodgkinson (\u00bbZaradi improvizacijske elektronske skupine AMM, v kateri je igral, izredne glasnosti na njihovem koncertu, sem kot mulc za\u010del muzicirati\u00ab<\/em>), Roger Turner, Alexander Balanescu (\u00bbKako mo\u010dna osebnost, spreobrnil je moje poglede na muziko, ki so mi jih vcepljali na konzervatoriju\u00ab<\/em>). Michaela Nymana, nekdanjega \u010dlana Scratch Orchestra, zdaj bolj znanega kot oskarjevca za film Piano<\/em>, nobeden ni povpra\u0161al o tem ali pa prebral njegove knjige o eksperimentalni glasbi (1974) in \u00bbCorovega\u00ab citata v njej o improvizaciji v godbah: “Samodisciplina je predpogoj improvizacije. Disciplina je bolj zmo\u017enost harmoni\u010dnega in plodnega dela v skupini, ne pa podrejanje rigidnim pravilom.”<\/em> Tudi Gavina Bryarsa o tem ne spra\u0161ujejo. Njegov politi\u010dni somi\u0161ljenik, pianist in skladatelj Frederick Rzewski, raje spregovori sam.<\/p>\n

Cardew je najprej \u0161el po klasi\u010dni dresurni poti glasbenika in skladatelja: od \u0161ole do \u0161ole, ki pripoznava njegov talent vse do \u0161tudija v K\u00f6lnu, kjer je bil nekaj \u010dasa asistent Karlheinza Stockhausena. Iz Nem\u010dije se je vrnil leta 1961, obiskoval te\u010daj iz grafi\u010dnega oblikovanja in kot oblikovalec ob\u010dasno delal do smrti. Po zgodnej\u0161ih strogo notiranih komadih se je vse bolj posve\u010dal improvizaciji v glasbi in trganju veri\u017enih spon med skladateljem, izvajalcem in poslu\u0161alcem. Ve\u010djo odgovornost je prelagal na glasbenika in razhraljal temelje glasbenosti v \u00bbdelu\u00ab. Od leta 1966 do 1971 je muziciral v skupini AMM, ki je svobodno improvizirala in rabila elektronska pomagala. V \u010dasu dveletnega \u0161tudija v ZDA je pripravljal monumentalno delo Treatise <\/em>s fascinantno grafi\u010dno notacijo. Leta 1968 je za\u010del na Morley Collegu pou\u010devati eksperimentalno glasbo in v razredu nova\u010dil glasbenike za jedro Scratch Orchestra, svobodomiselne zdru\u017ebe. S\u010dasoma so za\u010deli vanj vabiti tudi \u00bbglasbeno nedol\u017ene\u00ab in z njimi muzicirali potovali koncertirali v dvoranah in v parkih. Cardew je bil neformalni vodja orkestra. Orkester, \u0161tel je med 30 in 100 \u010dlanov, je med drugim izvajal tudi njegov sedemurni, vznemirljivi The Great Learning<\/em>.<\/p>\n

Njegova predloga so bila Konfucijeva besedila. Zvene\u010de stvari, zvo\u010dila v komadu so kamenje, pi\u0161\u010dalke, bobni, glasovi, recitacije, kri\u010danje, petje, tuljenje, smeh, strgala, ropotulje, glasbene skrinjice, klavirske igra\u010dke, dromljice, voda v steklenicah. Komad vklju\u010duje igre, improvizacijo obredja, klovnovske to\u010dke. Posamezni \u00bbparagrafi\u00ab so bili le delno notirani in obi\u010dajno je bila bila zapisana le melodija, drugi\u010d kak\u0161en drug napotek. To je bila osnova za improvizacijo, odgovornost je bila povsem glasbeni\u0161ka, individualna in v kolektivu takoj trans-individualna. Tako je \u00bbdrugi paragraf\u00ab za bobne in zbor navdahnila tehnika retori\u010dnih vaj budisti\u010dnih menihov pod grume\u010dimi slapovi. Cardew je sam pel komad v zboru, ki so ga slapovi, “done\u010de bobnanje dokon\u010dno povozili in iz\u010drpali”. Veliki nauk<\/em> ostaja eno najve\u010djih in najbolj intrigantnih del v zgodovini eksperimentalne glasbe. Scratch Orchestra je po dveh prvih dveh idili\u010dnih letih razpadel. Kot navaja Tilbury: v teoriji naj bi orkester integriral, toda praksa je pokazala, da je izolacionisti\u010den. Zavra\u010dal je glasbeni establi\u0161ment, v praksi je dobival javno podporo (Art Council, BBC in nastopi na festivalih), bil naj bi sredstvo navdiha, a je bil za mnoge pesimisti\u010den simptom razkrajajo\u010dega sistema. Ujet je bil v anarhisti\u010dno dilemo: \u017eelel je nekaj, povzro\u010dil nasprotno. Sledil je radikalen Cardewov maoisti\u010den prelom. V knjigi Stockhausen Serves Imperialism <\/em>(1974) je obra\u010dunal z institucionalizirano avantgardo: \u00bbRazvoj in odkritja v glasbi sta povsem odtujena od resni\u010dnih izvirov razvoja in odkritij, namre\u010d od \u017eivljenja ljudi. Tako odrezana je nova glasba shirala in umrla ter neizogibno postala reakcionarna sila, ki zavira razvoj. Avantgarda je opravila prehod od iluzije do deziluzije.\u00ab <\/em><\/p>\n

Premik k Eislerjevi uporabni, socialisti\u010dni glasbi, je bil njegova nova preokupacija. Pou\u010deval je otroke delavskih in etni\u010dnih \u010detrti, muziciral v lokalih, se u\u010dil od prijateljev, kak\u0161en je poklic gostilni\u0161kih muzikantov, brskal po folklori, igral v rockovskem \u00bbrevolucionarnem bendu\u00ab, na barikadah, na politi\u010dnih shodih, protifa\u0161isti\u010dnih demonstracijah, bil zaprt. Skladal je klavirsko muziko, med drugim Thaelmannove variacije<\/em>, posve\u010dene ubitemu sekretarju KP Nem\u010dije v nacisti\u010dnem Reichu. Deset te\u017ekih in protislovnih let, v katerih je na\u0161el nove cilje. Kon\u010dno se je odpovedal maoisti\u010dni ideologiji, a je ostal brezkompromisni levi\u010darski aktivist in glasbenik. V Nem\u010diji je leta 1980 vodil mednarodni zbor glasbene mladine in se vnovi\u010d za\u010del spogledoval z improvizacijo v glasbi.<\/p>\n

Na njegovem pogrebu sta zazvenela Bach in Internacionala<\/em>, o kateri je enkrat zapisal, da je njeno skupno petje bolj subtilno do\u017eivetje, kakor vse, kar je spravila skupaj avantgarda. Aktualnost njegovega dela in \u017eivljenja je v vseh protislovjih, ki so se kopi\u010dila v njegovem naprezanju za obljubo sre\u010de, zajeta v izjavi: “Ko igra\u0161 godbo, si godba”<\/em>.<\/p>\n

Eden redkih posnetih dokumentov v \u010dasu tik pred razpadom Scratch Orchestra je bil album velike odprte kompozicije na osnovi Konfucijevih spisov \u2013 The Great Learning<\/em>. \u0160e zmerom izjemno mo\u010dno, izzivalno, odprto, druga\u010dno. Prina\u0161a Paragraph 2 in 7 originalnega orkestra, ki ga je leta 2002 digitalno ponatisnila Universal Classics.<\/p>\n

 <\/p>\n