{"id":9888,"date":"2014-09-02T08:29:53","date_gmt":"2014-09-02T06:29:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9888"},"modified":"2014-08-24T11:47:58","modified_gmt":"2014-08-24T09:47:58","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-29","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9888","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (29)"},"content":{"rendered":"

\"People+in+Sorrow\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Art Ensemble of Chicago : People in Sorrow <\/em>(<\/strong>Path\u00e9-Marconi, 1969)<\/p>\n

 <\/p>\n

Ameri\u010dani v Parizu leta 1969. \u010clani naprednega glasbeni\u0161kega zdru\u017eenja AACM iz Chicaga oku\u0161ajo Evropo, povzro\u010dajo nesporazume, ustvarjajo v okolju, kjer \u010drni glasbenik velja za jazzovskega. Ne igrajo jazza. Razgla\u0161ajo, da igrajo Great Black Music<\/em>, veliko \u010drno godbo. The Art Ensemble of Chicago so bili v Parizu hiperaktiven kvartet. Roscoe Mitchell (saksofoni, flavta, tolkala), Lester Bowie (trobenta, tolkala), Malachi Favors (bas, elektri\u010dna kitara, tolkala) in Joseph Jarman (saksofoni, flavta, tolkala) so igrali na ve\u010d kot 300 glasbil. Great Black Music<\/em>. Malo zatem se je kvartetu pridru\u017eil \u0161e peti \u010dlan, bobnar Famodou Don Moye. Skupina, ki je zrasla iz zgodnjega Roscoe Mitchell Art Ensembla, je svoje dokon\u010dno ime \u2013 tudi na sugestijo zalo\u017enikov \u2013 dobila ravno v Parizu.<\/p>\n

Skladatelj in pozavnist George Lewis je leta 1999 objavil obse\u017eno knjigo o zgodovini AACM: A Power Stronger Than Itself. The AACM and American Experimental Music <\/em>(The University of Chicago Press). Lewis je bil sam doma iz Chicaga in zgodaj mlad \u010dlan zdru\u017eenja, glasbene, izobra\u017eevalne, socialne in tudi politi\u010dne organizacije, iz katere so iz\u0161li \u0161tevilni izvrstni ameri\u0161ki glasbeniki. Leta 1965 so chica\u0161ki glasbeniki, zbrani okrog pianista Muhala Richarda Abramsa, po nizu sestankov ustanovili AACM – <\/em>Association for the Advancement of Creative Musicians <\/em>(Zdru\u017eenje za napredovanje kreativnih glasbenikov).<\/p>\n

Besedo o AACM in Art Ensemblu tokrat prepu\u0161\u010damo Lewisu in njegovim razlagam, ki nam jih je podal v intervuju v New Yorku ob izidu knjige.<\/p>\n

O Chicagu in AACM<\/em><\/p>\n

‘AACM je odprl prostor za razumevanje \u010drnske glasbe. Na podoben na\u010din kot je pojav Obame odprl prostor za razli\u010dne projekcije afroameri\u0161ke kulture in na splo\u0161no ameri\u0161ke kulture. Izzval je vnaprej izdelane koncepcije. AACM je plod \u0161ir\u0161ega gibanja \u010drnskega delavskega razreda. Zrastel je iz njega. Bili so glasbeniki avtodidakti, samouki, ki so razvijali podro\u010dje glasbenega samoizobra\u017eevanja. To sicer ni ni\u010d novega, temu lahko sledimo \u017ee v New Orleansu. Ampak bolj zanimiva vzporednica je na\u010din, kako je dunajski skladatelj Arnold Sch\u00f6nberg leta 1918 ustanovil svoje zdru\u017eenje za zasebno predstavljanje glasbe, kar je bil njegov poskus ustvarjanja atmosfere za promocijo novih na\u010dinov premi\u0161ljevanja in komponiranja glasbe, ki so bili onstran dopu\u0161\u010denih norm na tedanjem Dunaju.<\/p>\n

Smoter AACM je bil, da je na podoben na\u010din posku\u0161al premagati ovire, zamejujo\u010de, ozko usmerjene, politi\u010dno uokvirjene kulturne reference, ki so gospodovale \u010drnskemu \u017eivljenju v Chicagu in Ameriki. Za AACM je bilo vseeno, od kod so prihajale, komu so \u00bbpripadale\u00ab. Na tej to\u010dki se preneha\u0161 spopadati z rasizmom, predvsem z belim rasizmom, ampak se spopada\u0161 z ve\u010djimi pritiski konformizma, ki izhaja iz tvojih ljudi. To je bil kulturni dose\u017eek AACM. Glasba je zadobila \u0161ir\u0161i pomen, samemu zvoku smo podeljevali \u0161ir\u0161i pomen.’<\/p>\n

Ameri\u010dani\u00a0 iz Chicaga v Parizu<\/em><\/p>\n

‘Chicago imenujem mesto-topilnica. AACM je proizvod velike migracije \u010drnske populacije z ameri\u0161kega Juga v urbana sredi\u0161\u010da na ameri\u0161kem Severu. Korenine AACM torej niso zgolj v Chicagu. Ve\u010dina glasbenikov, ki so izhajali iz delavskih dru\u017ein z ju\u017enega predela Chicaga, ni obiskovala kolid\u017ea. Z eksperimentalno glasbo v \u0161ir\u0161em pomenu jih je povezovalo samoizobra\u017eevanje, branje knjig, u\u010denje glasbene teorije. Pogled navzven je bil ves \u010das navzo\u010d v \u010drnski skupnosti, saj je simboliziral veliko preseljevanje. To je bil pogled onkraj \u00bbDixielanda\u00ab, onkraj segregiranega transportnega in \u0161olskega sistema, vsega. Ti glasbeniki so ob prihodu v Evropo imeli o njej absolutno druga\u010dno predstavo kot ameri\u0161ki \u010drnski priseljenci pred njimi; zaradi druga\u010dnega razrednega polo\u017eaja, niso znali francosko, vsega so se nau\u010dili med bojem za pre\u017eivetje. Na koncu v Evropi niti niso ostali za dolgo, vendar dovolj \u010dasa, da so postali del zelo pisane pari\u0161ke umetni\u0161ke srenje in so izkoristili prednosti, ki jih je v Parizu u\u017eivala mo\u010dna skupina \u010drnskih ameri\u0161kih priseljencev. Recesija se je tam manj poznala, soo\u010diti so se sicer morali s francoskim nacionalizmom, o tem niso imeli pojma, toda vse to so morali asimilirati podobno kot doma. Sami so \u0161tudirali evropsko zgodovino, glasbo, umetnost. Prihod v New York je bil druga zgodba. Ve\u010dina med njimi je sicer ob\u010dudovala Archieja Sheppa, Cecila Taylorja, Coltrana je pred smrtjo leta 1967 sre\u010dala le pe\u0161\u010dica, med njimi Roscoe Mitchell. Toda prevladujo\u010de mnenje med chica\u0161kimi glasbeniki je bilo, da je na newyor\u0161ki jazzovski sceni premalo podiranja lo\u010dnic, da je na voljo obilo prostora, ki ga je potrebno glasbeno zapolniti. Med drugim so v New York zanesli tudi nekaj prepotrebne kompozicijske virtuoznosti.’<\/p>\n

Art Ensemble of Chicago<\/em><\/p>\n

‘Bili so sijajen zgled vsega, za kar nam je v AACM \u0161lo, zgled kolektivnega koncepta. Bili so nabor posameznikov, vendar so delovali kot ekipa, me\u0161ali in preklapljali so med kompozicijo in improvizacijo. Predstavljali so se z geslom \u00bbgreat black music\u00ab, ampak \u017ee pogled na njihovo ikonografijo je razkrival, da ni \u0161lo le za afri\u0161ke sestavine, v njej so elementi azijske in evropske kulture; pet posameznikov s petimi razli\u010dnimi artikulacijami, kaj pomeni biti \u010drn, \u010de govoriva o \u00bb\u010drnstvu\u00ab. \u010ce pustim ob strani nesporno izjemno mo\u010d njihove glasbe ter njeno ritualizirano predstavljanje, je bilo klju\u010dno to, da so lahko \u0161li v katero koli smer. Zares nisi mogel vedeti, kam jih bo zaneslo. Enkrat sem namesto trobentarja Lesterja Bowieja en teden igral z Art Ensemblom. Povabili so me kot enega svojih \u0161tudentov. In od znotraj sem spoznal, kako do tega pridejo. Obstajala je le osnovna shema, kaj bomo igrali. Onstran tega pa, fant, spusti se z vrvice. (smeh). Ampak zares fascinantni so bili valovi organiziranja glasbe. Vsak nastop, vsak \u00bbset\u00ab je moral biti druga\u010den. \u0160e nekaj, vsak dan so skupaj vadili pet, \u0161est ur. To sem zapisal v \u010dlanku o njih, pa me je eden izmed \u00bbjazzovskih\u00ab recenzentov napadel, da ne verjame, da so po koncertu vadili od treh zjutraj do devetih dopoldan. Morda to ni veljalo za \u00bbnjegov svet\u00ab, v katerem jazzar spi do poldneva, v \u00bbna\u0161em svetu\u00ab si moral zgodaj zjutraj dvigniti rit in vaditi. Roscoe Mitchell vstaja ob \u0161estih zjutraj, Muhal je \u0161e huj\u0161i, budi se ob petih. \u010ce si slu\u010dajno za\u017eural do treh zjutraj, si se \u0161e zmerom moral prikazati na vaji ob petih. Tako je bilo. Sam nisem jutranji, ampak tisti teden sem bil v to ponovno primoran. Ta vidik delovne etike v AACM je bil zelo pomemben. Prenesli so ga na nas, mlaj\u0161e: glasba je tvoj posel, ne gre za \u010desanje gosto skodranih las, torej si vzemi \u010das za raziskovanje, trdno premi\u0161ljuj o svojem po\u010detju, bodi kolektiven, bodi kriti\u010den. In to dana\u0161nja mlaj\u0161a generacija \u010dlanov AACM po\u010dne tudi po \u0161tiridesetih letih obstoja zdru\u017eenja.’<\/p>\n

In tu je na\u0161 robni album. Izbor je te\u017eak. V Parizu je v kratkem \u010dasu iz\u0161lo kar osem njihovih pari\u0161kih albumov, ki so dokument formiranja ene najbolj\u0161ih povojnih svetovnih glasbenih skupin \u2013 ne glede na zvrst, glasbeno polje. AEC so bili Bend z veliko za\u010detnico, kolektiv najbolj drznih zamisli. Nekatere albume iz Pariza je na svoj ob\u0161irni katalog uvrstila izvrstna francoska zalo\u017eba BYG, ki je v navezi z revijo Actuel nanizala nekaj klju\u010dnih albumov nove \u010drnske godbe, People in Sorrow <\/em>pa je iz\u0161el za Path\u00e9-Marconi in do\u017eivel nekaj ponatisov. Morda ta album med vsemi \u0161e najbolje ponazarja njihov na\u010din ritualne, meditativne gradnje komadov skoz improvizacijo s posegi in lomi, ki naenkrat zdivjajo v povsem drugo smer, polno nepri\u010dakovanih obratov in domislic. K temu albumu pa dodajamo \u0161e zabaven, igriv in zafrkantski komad, anti-hit \u00bbJackson in your House\u00ab z istoimenske plo\u0161\u010de. Tak\u0161ni so bili veliki, najve\u010dji –\u00a0 Art Ensemble of Chicago.<\/p>\n

 <\/p>\n