![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/PETER-BAROS-BY-TINA-RUS1-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Peter Baro\u0161 je bil rojen v Celju, na 37. obletnico hiro\u0161imske katastrofe.<\/p>\n
Glasbeno pot za\u010del v Roga\u0161ki Slatini, z u\u010denjem harmonike in saksofona na tamkaj\u0161nji glasbeni \u0161oli, pri mentorju Adamu Bicskeyu, s katerim \u0161e vedno ob\u010dasno muzicira.<\/p>\n
Prvi bend z imenom Oktagon, ki je preigraval soul in funk klasike, je s kolegom Vidom \u017dgajnerjem sestavil pri svojih \u0161tirinajstih.<\/p>\n
V \u010dasu \u017eivljenja v Roga\u0161ki Slatini in obiskovanja Gimnazije Celje Center v Celju, je deloval \u0161e v Big bandu Radia \u0160marje pri Jel\u0161ah, big band zasedbi Stella Orchestra, Pihalnem orkestru Steklarna Roga\u0161ka Slatina, rockovski zasedbi Avantgarda in reggae bendu Irie Vibes.<\/p>\n
Leta 2000 se je pihalna sekcija skupine Oktagon pridru\u017eila skupini Zakloni\u0161\u010de prepeva. Peter je njen \u010dlan \u0161e danes, zadol\u017een za saksofon in klaviature.<\/p>\n
Leta 2009 je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani z diplomsko nalogo z naslovom Glasbeni dogodek: poslu\u0161anje, ideologija, repeticija<\/em>.<\/p>\n Od leta 2010 do 2014 je bil zaposlen kot svetovalec za podro\u010dje glasbene umetnosti na Ministrstvu za kulturo. Od leta 2014 je zaposlen kot generalni sekretar SIGIC \u2013 Slovenskega glasbenoinformacijskega centra.<\/p>\n * * *<\/p>\n V glasbenem poslu mnenje \u017eenske ni vredno po\u010denega gro\u0161a. (Loretta Lynn)<\/em><\/strong><\/p>\n Kar je izrinjeno, skozi glorifikacijo pogosto nastopa kot objekt najvi\u0161jega \u010da\u0161\u010denja. \u010ce je bila \u017eenski v Stari Gr\u010diji odvzeta pravica do glasu, je zanimivo to, da se je o najusodnej\u0161ih zadevah dru\u017ebenega \u017eivljenja odlo\u010dalo v Delfih, kjer so gr\u0161ki modreci prislu\u0161kovali skrivnostnemu \u017elobudranju Pitije in si razlagali njeno sporo\u010dilo. \u0160e bolj znan primer je zgodba o petju Siren. \u017denski glas, v najlep\u0161i bo\u017eanski obliki, ki je prevzel vsakogar, ki mu je prisluhnil, v pogubo pa utapljal mornarje, ki so se mu drznili prepustiti. Enemu je naposled uspelo. Mo\u0161kemu, utele\u0161enju gr\u0161ke modrosti in herojstva, ki si je dal privezati telo, da ga to ne bi prevzelo, da ne bi popustilo gonu, ki ga nagovarja \u017eenska, da bi vendarle zmagal razum. Mo\u0161ki razum, kakopak. Kot v primeru delfskega prero\u010di\u0161\u010da, kjer so modreci, v primeru da se Pitijina napoved ni uresni\u010dila, to pa\u010d pripisovali svojemu napa\u010dnemu \u00bbprevodu\u00ab, je tudi v primeru Odisejevega poslu\u0161anja Siren na delu naivnost. To dobro ponazori Kafkova kratka zgodba z naslovom Molk Siren<\/em>. Kafka ve, da \u010de je glas Siren tako mo\u010dan, tako prodoren in neustavljiv, potem tudi vosek v u\u0161esih ne pomaga. Kako je potem Odisejevi ekipi uspelo? Edino v primeru, da so Sirene mol\u010dale, razlaga Kafka. Samo delale so se, da pojejo, mornarji z voskom v u\u0161esih pa so krenili mimo, misle\u010d, da so jih pretentali. \u017denska tako ali tako ne obstaja, pristavlja Lacan. Izrinjena je iz Simbolnega, v sfero Realnega, od koder se razume kot razlika vsemu tistemu kar simbolizira mo\u0161ki. Kafka pravzaprav pose\u017ee v Realno v njegovi najskrajnej\u0161i obliki. Glas Realnega, ki mu prislu\u0161kujemo, a ga ni. Kaj poslu\u0161ati, kjer ni ni\u010desar za sli\u0161ati? Je sploh kaj huj\u0161ega kot soo\u010diti se z \u017eensko, ki ti stoji nasproti in mol\u010di? Kar je mornarje vodilo v obup in smrt, je bil molk, dejstvo, da \u017eenske v najradikalnej\u0161em smislu ni. Brez \u017eenske ni protipola, v opoziciji do katerega je mo\u0161ka simbolna identiteta sploh izgrajena. Mo\u0161ki brez \u017eenske je wagnerjanski mornar, obsojen na ve\u010dno in nemirno blodenje po brezkrajnem morju, ki ga lahko odre\u0161i le zvestoba ljubljene.<\/p>\n \u017denske v glasbi. Novodobne Sirene, ki ve\u010d kot o\u010ditno ne mol\u010dijo. Kako se ubraniti pred njimi? U\u0161esa nimajo vek in tudi z voskom v njih nam ni hoditi naokoli. Kako ukrotiti \u017eenske, katerih glavno oro\u017eje je ravno njihov glas? Mo\u010d jih je postaviti na operni oder in od njih zahtevati skrajno glorificirano obliko glasu, ki jo utele\u0161a ne\u010dlove\u0161ko visoki C. A davek za obo\u017eevano in opevano operno divo je visok. \u010ce glasu ne dose\u017ee, \u010de se glas zlomi, je lahko v trenutku osramo\u010dena, poteptana in pozabljena. \u017denske je mo\u017eno potisniti tudi v estrado. Estrada predstavlja diametralno nasprotje operi. Glas \u017eenske v estradi ni pomemben, ne \u0161teje. Pomembnej\u0161e so njihove vloge ljube\u010dih \u017een in mater. In njihovo telo. Bolj kot se telo postavlja pred glas, bolj ob\u010dudovanja vredne so. A da bi \u017eenska govorila? Da bi svoj glas uporabljala tudi izven kodificiranega in nadzorovanega rituala, ki ga utele\u0161ata koncert ali tabloidni zapis? Da bi povedala svoje mnenje?<\/p>\n Primer diskriminacije \u017eensk si je mogo\u010de razlo\u017eiti tudi na primeru rasne diskriminacije, ki ga v knjigi Performing Rites: On the Value of Popular Music<\/em> opisuje Simon Frith. V \u010dasu, ko \u010drnskim glasbenikom ni bil dovoljen vstop v koncertne prostore, s katerimi so upravljali belci, so beli glasbeniki, ki so se navdu\u0161evali nad \u010drnsko glasbo, nastopali po \u00bb\u010drnsko\u00ab. Pri tem ni \u0161lo toliko za \u010drpanje iz \u010drnske kulture, temve\u010d predvsem za karikiranje \u010drncev. Ko so \u010drnski glasbeniki naposled osvojili belo ob\u010dinstvo, tega niso dosegli skozi svoj avtenti\u010dni glasbeni izraz, pa\u010d pa na na\u010din opona\u0161anja belih glasbenikov, kako karikirajo \u00bb\u010drnstvo\u00ab. Chuck Berry, Little Richards, Ray Charles\u2026so korenito spremenili svoj stil, ko je ve\u010dinski del njihove publike sestavljalo belo ob\u010dinstvo. Posnemali so Jerrya Lee Lewisa, ki je \u00bbposnemal\u00ab \u010drnce. Re\u017ee\u010dih se obrazov, s prisiljeno poskakujo\u010dimi telesi in vre\u0161\u010davo glasbo, ki jo je spremljalo mani\u010dno udrihanje po klavirju in kitarske akrobacije.<\/p>\n Zakaj se z Loretto Lynn strinjam in ne strinjam? Njena trditev \u017eal preprosto dr\u017ei. Praksa evidentno ka\u017ee, da je glasba mo\u0161ki posel, v katerem se \u017eenske z izjemo opere in estrade znajdejo prej po naklju\u010dju, po glasbenem mnenju pa jih redko kdo vpra\u0161a. A stavek prihaja iz \u017eenskih ust. Glasbenica, feministka, je pristala na mo\u0161ko igro, podobno kot so \u010drnski glasbeniki pristali na igro belcev. \u017denska mora govoriti, a ne z mo\u0161kim glasom. \u017densko mnenje je potrebno neumorno proizvajati naprej, ga \u0161iriti in ja\u010dati, brez ozira na teptanje, ki ga zasleduje. Najbolj\u0161e oro\u017eje zoper slednje je molk. Ne molk kot uti\u0161anje, temve\u010d molk kot radikalna oblika Drugega, ki pred mo\u0161kega postavlja praznino, ki mu ne dopu\u0161\u010da, da bi z \u017eenske strani izsilil priznanje njegove superiornosti. Preprosto, tak\u0161en stavek iz ust \u017eenske pa\u010d ne sme priti.<\/p>\n Gozdovi bi bili zelo tihi, \u010de bi pele samo tiste ptice, ki najlep\u0161e pojejo. (Henry David Thoreau)<\/em><\/strong><\/p>\n Malo ti\u0161ine za za\u010detek niti ne bi \u0161kodilo. \u017divimo v svetu, kjer ti\u0161ina predstavlja domala neosvojljivi luksuz. Hrup avtomobilov na cestah, stroji s sosednjih gradbi\u0161\u010d, gmote glasov mno\u017eic z ulice, zvonenje telefonov, tiktakanje ur, glasna trgovinska sredi\u0161\u010da in lokali, ki med seboj tekmujejo, kdo bo svoje zvo\u010dnike prvi navil do kraja. Na tem mestu se sklicujem na zvo\u010dno ekolo\u0161ka prizadevanja kolegov iz Dru\u0161tva za ENO glasbo. Do sedaj so organizirali serijo okroglih miz in pogovorov ter opravili raziskave, v katerih opozarjajo na nevzdr\u017enost situacije, ki jo predstavlja neobvladljiva zvo\u010dna gmota v javnih prostorih Stare Ljubljane. Iz ti\u0161ine se rodi glasba, je osnovna maksima Dru\u0161tva za ENO glasbo. Ti\u0161ina predstavlja predpogoj tako za izvajanje glasbe kot njeno poslu\u0161anje.<\/p>\n Zdi se mi, da je danes glasbe preve\u010d. Predvsem z vidika njene dostopnosti. Ko sem kot srednje\u0161olec spraskal skupaj par tiso\u010dakov starega denarja in kupil CD, se je moje \u017eivljenje lep \u010das vrtelo okoli tega albuma. Vmes sem var\u010deval za naslednjega\u2026 Danes je nekaj klikov stran oddaljena skoraj vsa zgodovina posnete glasbe. Na ulici sre\u010duje\u0161 ljudi s slu\u0161alkami v u\u0161esih in 16 GB glasbe v \u017eepu. Na delu je interpasivnost, isti pojav, ki ga je \u017di\u017eek v delu Kuga fantazem<\/em> zaznal ob fenomenu videorekorderja. Videorekorder je povzro\u010dil obsesijo snemanja televizijskih vsebin. Velike koli\u010dine posnetih videokaset prakti\u010dno sploh ni bilo mogo\u010de pogledati. A saj ni \u0161lo za to. Ni \u0161lo za gledanje. Na delu je bila interpasivnost, u\u017eitek ljudi, da kasete imajo, gledajo pa se naj \u00bbkar same\u00ab. O afiniteti ljudi do glasbenih vsebin veliko pove tudi obiskovanje mno\u017ei\u010dnih brezpla\u010dnih koncertnih dogodkov. Ti so v dobri veri dobrodo\u0161li, saj naj bi glasbo ljudem pribli\u017eevali, a kaj, ko jih v veliki meri spremlja ob\u010dinstvo, ki do predstavljenih vsebin nima odnosa. Ko sem lansko leto s strani na uho vlekel krasen nastop Janija Kova\u010di\u010da na ljubljanskem \u00a0Trnfestu in je Jani med skladbama ob\u010dinstvo vljudno zaprosil, da v ti\u0161ini potrpijo \u0161e par minut, da zaklju\u010di, sem pri obiskovanju zastonjskih koncertov postal hudi\u010devo selektiven.<\/p>\n Dru\u0161tvo za ENO glasbo o glasbenih okusih ne razpravlja. Predpostavlja pa, da ve\u010d glasb hkrati ne pa\u0161e nikomur. Torej, kakr\u0161na koli glasba \u017ee, posamezen zvo\u010dni prostor lahko na enkrat pripada le eni glasbi. Thoreaujev citat neposredno sicer meri drugam. Meri na dopu\u0161\u010danje mo\u017enosti glasbenega udejstvovanja vsakogar, brez uti\u0161evanja teh ali onih na ra\u010dun tretjih. Seveda ne morem, da se ne bi strinjal s tem. A bi vseeno zapisal druga\u010de: ptic, ki najlep\u0161e pojejo, ne bi sli\u0161al nih\u010de, \u010de bi gozdovi ne bili tihi.<\/p>\n \u00bbSrednji vek je imel veliko povedati o hribu, ki ga ni najti na nobenem zemljevidu, ki se imenuje Venerin hrib\u010dek. Tu je doma \u010dutnost, tu prireja divje zabave, kajti to je njeno kraljestvo, njena dr\u017eava. V tem kraljestvu jezik, trezna misel, utrudljivo delovanje refleksije nimajo mesta, sli\u0161i se le glas elementarne strasti, igre po\u017eelenj, divji kriki opojnosti \u2013 tam se zgolj u\u017eiva v ve\u010dnem zanosu razbrzdanosti. Prvorojenec tega kraljestva je Don Giovanni. S tem \u0161e ni re\u010deno, da je to kraljestvo greha, saj ga moramo opazovati le v trenutku, v katerem se pojavlja v estetski vseenosti. \u0160ele ko nastopi refleksija, se pojavi kot kraljestvo greha, toda takrat je Don Giovanni ubit, glasba potihne…\u00ab (Kierkegaard) \u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n Naklju\u010dje je hotelo, ali pa kak latentni odpor, ne vem, da sem se Kierkegaardu za \u010dasa \u0161tudija izogibal. In potem, ko sem v nekem obdobju proti koncu \u0161tudija hlastal za raznimi filozofskimi teksti, ki so se spopadali z glasbo, sem naletel na to veli\u010dastno delo. Kierkegaardov Ali-ali<\/em> v poglavju z naslovom Neposredne eroti\u010dne stopnje ali o glasbeno-eroti\u010dnem<\/em> predstavlja razmi\u0161ljanje o glasbi, ki mi je blizu. Problematizira Mozartovo opero Don Giovanni <\/em>in jo ozna\u010di kot najve\u010dje izmed vseh glasbenih del. Snov te opere, da je popolnoma glasbena, pi\u0161e Kierkegaard: ideja Don Giovannija je popolnoma muzikalna, zato glasba ne nastopa zgolj kot spremljava, temve\u010d razkriva idejo muzikalnosti samo in najgloblje bistvo te ideje. Sam sem sku\u0161al v Kierkegaardu iskati odgovor na povsem vsakdanje vpra\u0161anje: zakaj se glasbe, ki mi je ljuba, nikoli ne naveli\u010dam poslu\u0161ati? Zakaj jo poslu\u0161am vedno znova in znova?<\/p>\n Don Giovanni je zapeljivec. Predmet njegove \u017eelje je \u010dutnost sama, pi\u0161e Kierkegaard: u\u017eiva v zadovoljitvi \u017eelje in br\u017e ko se je nau\u017eije, \u017ee i\u0161\u010de nov predmet. Kierkegaard glasbo razume kot medij \u010dutnosti, ki v svoji neposrednosti vselej izra\u017ea tisto, kar je neposredno. \u010cutnost, ki jo implicira glasbena ideja Dona Giovannija<\/em>, ni \u010dutnost kot negacija razuma, postavljena s strani razuma, ni \u010dutnost, ki jo kot nekaj slabega in gre\u0161nega predstavlja ideja kr\u0161\u010danstva. Je \u010dutno-eroti\u010dno, postavljeno izven opozicije razum \u2013 \u010dutnost. Ideja \u010dutno-eroti\u010dnega, ki jo pooseblja Don Giovanni, se lahko po Kierkegaardu neposredno izrazi le v glasbi. Zapeljevanje Don Giovannija je udarec dlani ob dlan, stvar trenutka, zadeva, ki je hitreje opravljena kot izre\u010dena, pi\u0161e Kierkegaard. Opozicijo mu predstavlja Byronov Don Juan. Ta zapeljuje z besedo, z la\u017ejo, prilizuje se \u017eenskam in jih zavaja. Njegova odlika ni demoni\u010dna \u010dutnost, temve\u010d razumska spretnost besed. V glasbi pa prostora za refleksijo ni, pravi Kierkegaard. \u010cim pose\u017ee vmes refleksija in \u010dutnost postane oddvojena od razuma, se glasbena neposrednost izgubi.<\/p>\n Kot je \u010dutno-eroti\u010dna glasba sama, je lahko \u010dutno-eroti\u010dno njeno poslu\u0161anje.Glasbo, ki si jo vedno znova predvajamo, poslu\u0161amo kot ljubi Don Giovanni. Ta o \u00a0ljubezni ne more razmi\u0161ljati, ne more je podo\u017eiveti, lahko se le znova in znova zaljublja. Kierkegaard na nekem drugem mestu (Ponovitev\/Filozofske drobtinice ali Drobec filozofije<\/em>) opozori na bistveno razliko med spominjanjem in ponovitvijo: spominjanje implicira refleksijo, medtem ko je ponovitev vedno stvar do\u017eivetja. Ponovitev je torej stvar novega dogodka in poslu\u0161anje glasbe, ki implicira ponovitev, je vselej nov dogodek, nova \u010dutno-eroti\u010dna izku\u0161nja, novo do\u017eivetje, nov udarec z dlanjo ob dlan.Vpra\u0161anje dolgo\u010dasja ob poslu\u0161anju istega s tem postane odve\u010d, oziroma pojem dolgo\u010dasja dobi drug pomen. Ne gre za dolgo\u010dasje v smislu reflektirajo\u010dega razuma, ki \u017ee stoti\u010d motri eno in isto stvar, temve\u010d za dolgo\u010dasje v bolj dobesednem smislu: kot \u010das, ki se raztegne, ki postane dolg in ne nazadnje izkustvo trenutka spaja z absolutno prezenco. Zato je poslu\u0161anje glasbe moment, ki zmore spodbuditi tisto, kar je edino v \u010dloveku nesmrtnega, kar se ne meni za \u010das in se mu zoperstavlja, kar biva onstran na\u010dela ugodja, u\u017eitek.<\/p>\n Umetni\u0161ka dela kreirajo pravila; pravila ne kreirajo umetni\u0161kih del. (Claude Debussy)<\/em><\/strong><\/p>\n Ideolo\u0161ka misel, ki kot vsaka ideologija vznika iz neke razlike in to razliko reproducira. Izhaja iz razlike, ki lo\u010duje umetni\u0161ko delo kot inventivno in edinstveno stvaritev od tehni\u010dnih in slogovnih dolo\u010dil, nagrmadenih v zgodovino svetovne umetnosti. A vendar ideologija, ki vklju\u010duje pozitiven moment. Ne slu\u017ei legitimaciji in ohranjanju obstoje\u010dega stanja razlike, temve\u010d je zastavljena kot gonilna sila razvoja umetnosti, ki nam zagotavlja, da njene zgodovine \u0161e zdale\u010d ni konec.<\/p>\n Pozitiven moment Debussyeve misli predstavlja dejstvo, da pravila so. Izlu\u0161\u010diti jih je mogo\u010de iz vsakokratno nastalih novih unikatnih umetnin, kot taka pa predstavljajo pogoj mo\u017enosti novih umetni\u0161kih del, ki nastajajo v opoziciji do teh pravil. Distanca do pravil je torej mo\u017ena, v kolikor pravila poznamo. V vsakdanjem glasbenem \u017eivljenju, ki ga spremljam, se mi zdi, da se v iskanju in legitimaciji novega, prvi del Debussyeve misli pogosto suspendira. Unikatnost in edinstvenost novonastalih glasbenih del se utemeljuje kot odmik od etabliranih glasbenih vzorcev, pri \u010demer ta dela ne vznikajo iz opozicije do teh vzorcev. Pozitivni ideolo\u0161ki moment je izbrisan, na delu je navadna ideologija, ki slab\u0161o ve\u0161\u010dnost ustvarjalcev prekrije, \u00a0pogosto z nalepko “art\u201d. In potem se zgodi, da te nove “art\u201d tvarine niti niso tako unikatne in edinstvene. Pomanjkanje opozicije do usvojenih pravil najve\u010dkrat prepoznavam kot pomanjkanje obrtni\u0161kega znanja. Ne zato, ker bi si \u017eelel, da vse glasbe zvenijo isto, temve\u010d ravno zato, ker si \u017eelim, da bi zvenele druga\u010de.<\/p>\n Debussyeva misel me napeljuje na eno drugo ki sem jo zasledil v enem izmed knji\u017enih zapisov Vinka Globokarja. Globokar se loteva navodil za glasbeno improviziranje in jih povzame v na videz zelo preprost napotek, ki gre nekako takole: \u00a0zamisli si, kaj bo\u0161 zaigral, nato pa zaigraj nekaj drugega.<\/p>\n Globokarjev nasvet se mi zdi sijajna izto\u010dnica tudi za poslu\u0161alca. Debussyeva misel namre\u010d implicira poslu\u0161anje, zato poslu\u0161al\u010deva pozicija ni dosti druga\u010dna od ustvarjal\u010deve. \u010ce \u017eelim poslu\u0161ati nekaj novega, edinstvenega, moram znati to kot tako prepoznati. Torej, zamislimo si, kaj bi poslu\u0161ali, nato pa poslu\u0161ajmo nekaj drugega.<\/p>\n \u00bbStreti oreh \u2013 to pa\u010d res ni nobena umetnost, zatorej si tudi nih\u010de ne bo upal sklicati ob\u010dinstva le zato, da bi pred njim \u2013 temu ob\u010dinstvu v zabavo \u2013 trl orehe. A \u010de to kdo naredi in \u010de se mu ta namera posre\u010di, tedaj tisto pa\u010d le ne more biti samo navadno tretje orehov.\u00ab (Kafka)<\/em><\/strong><\/p>\n Citat je del Kafkove kratke zgodbe z naslovom Pevka Jo\u017eefina in mi\u0161ji rod<\/em>, zadnje zgodbe, ki jo je mojster napisal pred smrtjo. Izbor snovi je zanimiv. Kafka je namre\u010d govoril, da nima niti malo glasbenega posluha, mi\u0161i pa se je na smrt bal. Zgodba govori o mi\u0161ji pevki Jo\u017eefini, katere glas je o\u010daral in prevzel slehernega prebivalca mi\u0161jega rodu. Ko pa je Jo\u017eefina ob pozornosti na odru za\u010dela zase zahtevati tudi posebne privilegije, vezane na vsakdanje \u017eivljenje mi\u0161i, se je mi\u0161je ljudstvo uprlo. Jo\u017eefina je zagrozila, da bo iz protesta prenehala peti, v kolikor njeni zahtevi ne bo ugodeno. Ob tem je treba vedeti, da je bil mi\u0161ji rod popolnoma brez posluha in tudi Jo\u017eefinin glas pravzaprav ni bil nobena izjema. Marsikateri prebivalec mi\u0161jega rodu je po tihem priznaval, da njen glas zveni kot glas vsake navadne mi\u0161i in da bi sam znal celo bolje peti, \u010de bi mu bila dana mo\u017enost. In res, u\u017ealjena Jo\u017eefina je obmolknila, \u017eivljenje mi\u0161jega rodu pa je teklo naprej, brez da bi kdorkoli opazil, da Jo\u017eefininega petja ni ve\u010d. Brez da bi se spomnil, da je sploh kdaj bilo.<\/p>\n Ko motrim kulturo, ki jo prvem planu prezentira slovenski medijski prostor, vidim polno nenavadnega trenja orehov. Ospredje zasedajo razne bitke talentov, izurjenih v tem in onem. Kreacijo zamenjuje imitacija. Vsakdanji ljudje se trudijo v posnemanju svojih idolov, mi, pred TV zasloni pa jih ob\u010dudujemo in ob njihovih uspehih ob\u010dutimo posebno sre\u010do. Saj so vendarle eni izmed nas. Ali pa se privo\u0161\u010dljivo muzamo in krohotamo, ko jim ne uspe, ko se osme\u0161ijo in osramotijo. Ob kamerah, skozi katere vstopajo v na\u0161e domove, jih spremljajo o\u010desa in u\u0161esa pozornih strokovnjakov. Ti skrbno preverjajo verodostojnost imitacije. Malo je prostora za lastni izraz, kdor ga izka\u017ee, izpade \u010dudno in nenavadno. Ko kamere ugasnejo, strokovnjaki odidejo in se tabloidi izpi\u0161ejo, gre stvar hitro v pozabo. Za\u010dne se priprava na novo sezono, na nove mi\u0161je junake.<\/p>\n Afiniteta do doma\u010de ustvarjalnosti in njenega predstavljanja je \u0161ibka. Tako \u0161ibka, da jo mora predpisovati zakon. Kar pa grotesknost situacije le \u0161e potencira, saj se doma\u010da ustvarjalnost prezentira takrat, ko so na\u0161i opravki drugje. Med pol\u010dasi tekem, ko pripravljamo sendvi\u010d ali pono\u010di, ko spimo. Pozornost, ki jo doma\u010di ustvarjalnosti odmerja dnevno \u010dasopisje, merimo v kvadratnih centimetrih. Za tako malo prostora, kot ga je odmerjeno, se mi zdi \u0161koda, da se mnogi, sicer pronicljivi pisci ve\u010dkrat posve\u010dajo bolj lastnemu izrazu, da ponekod ne re\u010dem intelektualisti\u010dnemu ekshibicionizmu, kot pa konsekvencam, ki bi jih njihovo pero lahko izzvalo znotraj doma\u010dega polja ustvarjalnosti in kulturne politike nasploh. Zdi se mi, da jih nih\u010de ve\u010d ne jemlje resno. In tudi meni se dogaja, da mi misli ob branju kulturnih strani pogosto \u0161vigajo drugam. V prizor Herzogovega Fitzcarralda<\/em>, ko utrujeni in obupani istoimenski junak rine z ladjo preko hriba, v \u017eelji, da pripelje ljubljeno glasbo v osr\u010dje Amazonije.<\/p>\n La\u017eem. V Sloveniji obstaja glasbena scena, ki zanika vse napisano. Ustvarjalna scena, ki v pi\u010dlih minutah razprodaja koncerte, ki ima svoj TV program, svoje radie, svoje \u010dasopisje, oddaje v osrednjih terminih najve\u010djih TV hi\u0161. Scena, v kateri nastopajo vrhunski, akademsko izobra\u017eeni glasbeniki z ve\u010dletnimi odpovednimi roki, v kolikor \u017eelijo drugam. Scena, ki svoje alternative nima, saj primerjava s tujim ni mo\u017ena. In naposled scena, ki ji vzpostavljen mehanizem omogo\u010da, da vlaga v razvoj in kakovost svoje produkcije.<\/p>\n Potrebujemo nove zakone in ve\u010d denarja? Verjetno res. A se spra\u0161ujem, ali smo v danih okvirjih res preigrali in iz\u010drpali vse mo\u017enosti? \u010ce nismo, ne bosta pomagala ne zakon ne denar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" s Petrom Baro\u0161em<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":9908,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-9906","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9906","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9906"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9906\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9911,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9906\/revisions\/9911"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9908"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9906"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9906"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9906"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}