{"id":9915,"date":"2014-09-04T02:47:58","date_gmt":"2014-09-04T00:47:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9915"},"modified":"2014-09-11T18:50:35","modified_gmt":"2014-09-11T16:50:35","slug":"5ka-misliti-musko-xlii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9915","title":{"rendered":"5ka \u2013 MISLITI MUSKO (XLII)"},"content":{"rendered":"<p>z Leo Dvor\u0161ak<\/p>\n<p><em>V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Tokrat misli o muziki lovi Lea Dvor\u0161ak, novinarka in basistka\/vokalista punk benda Rukola.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/Lea-Dvor\u0161ak-Rukola.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-9916 aligncenter\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/Lea-Dvor\u0161ak-Rukola-450x600.jpg\" alt=\"Lea Dvor\u0161ak, Rukola\" width=\"450\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/Lea-Dvor\u0161ak-Rukola-450x600.jpg 450w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/08\/Lea-Dvor\u0161ak-Rukola.jpg 720w\" sizes=\"auto, (max-width: 450px) 100vw, 450px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">foto: Nina Toma\u017ei\u010d<\/p>\n<p>Lea Dvor\u0161ak je novinarka \u010dasopisa Dnevnik in \u010dlanica \u017eenskega punk benda Rukola. V besede in glasbo je zaljubljena \u017ee od nekdaj, zato jim posve\u010da ves svoj \u010das. Govorila je preve\u010d \u017ee kot otrok, ko se je nau\u010dila pisati, pa so nastale prve pesmi in zgodbe. V osnovni in srednji \u0161oli je kot urednica vodila \u0161olske \u010dasopise in radijsko oddajo ter povezovala prireditve. \u0160tudij novinarstva na Fakulteti za dru\u017ebene vede v Ljubljani je bil samo stopni\u010dka dlje do poklica, ki ga vidi kot orodje za bolj\u0161i jutri.<\/p>\n<p>Lea trdi, da so najbolj\u0161i modni dodatki na ljudeh iskrenost, trud in odgovornost. Verjame v zeleno in \u017eensko energijo, ki stremita k vsemu pozitivnemu. Vedno in povsod je treba rasti in graditi. To vodilo je eno od poglavitnih v Rukoli, kjer kot basistka, vokalistka in ena od dveh osrednjih \u017eenskih figur benda ustvarja zadnjih sedem let.<\/p>\n<p>Z Rukolo je v zadnjih sedmih letih prakti\u010dno odrasla na odru, saj je prvi\u010d pela punk pesmi s trinajstimi leti, z rednimi koncerti pa so v Rukoli za\u010deli leta 2007. Leta 2011 je iz\u0161el prvenec Kiss in olje, trenutno pa skupina pripravlja drugo plo\u0161\u010do.<\/p>\n<p>Bas kitaro se je Lea nau\u010dila igrati sama, skupaj s kitaristko Evo (drugo polovico \u017eenske sile v Rukoli), pa \u017eeli premikati meje punka v smer, kjer ni pomembno, katerega spola si, kaj je\u0161, kako si oble\u010den in koliko denarja ima\u0161 v \u017eepu, dokler dela\u0161 dobro in si dober \u010dlovek. \u017deli ru\u0161iti stereotipe in ustvarjati energijo, ki ljudem izvablja nasmeh na ustnice in jih pripravi do plesa, obenem pa jim da misliti.<\/p>\n<p>* * *<\/p>\n<p><em><strong>Ne tarnaj, da si bejba, se oklicuj za feministko ali se prito\u017euj nad spolno diskriminacijo. Vse smo padle po stopnicah in ga najebale, ampak nih\u010de no\u010de poslu\u0161ati \u017eenskega javkanja. Namesto tega o tem raje napi\u0161i pesem in spucaj sranje. (Chrissie Hynde)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Vse je odvisno od tega, kako kot \u017eenska vidi\u0161 sebe, svet okoli sebe in s koliko humorja se zna\u0161 spopadati z vsakodnevnimi dogodki.<\/p>\n<p>Na sre\u010do se sama ne jemljem preve\u010d resno in tudi svoje \u017eenske vloge v tem svetu gledam skozi nekoliko popa\u010deno prizmo. Sproti jih je treba prilagajati situacijam in skrbno paziti, da zaradi dru\u017ebenih pri\u010dakovanj ne izgubi\u0161 sebe. Ker tudi v resnici brez o\u010dal vidim izredno slabo in sem se \u017ee zgodaj nau\u010dila, da ko sname\u0161 stekla, postane svet \u010disto druga\u010den, mi je jasno, da je tako tudi s stereotipi. \u010ce mi nekdo nadene neko oznako, je to samo pogled skozi neke vrste popa\u010deno prizmo, skozi katero zre vame. Takemu gredo morda v nos bulerji ali pa pisana, doma narejena obla\u010dila, ki jih z Evo nosiva na odru. Takega morda tudi zmoti, da igram punk. Vendar je to samo pogled enega \u010dloveka. Ni univerzalne prizme, skozi katero bi vsi videli enako. Tarnanje zato ne bo ni\u010desar spremenilo.<\/p>\n<p>Ostanejo pa \u010dustva, s katerimi se vsi odzivamo na dra\u017eljaje okoli sebe. Ta lahko glasbeniki u\u010dinkovito uporabimo. Rukola stoji za pesmimi o boju, o la\u017eeh, o ljubezni, obenem pa se tudi posmehuje nekaterim absurdom kapitalizma.<\/p>\n<p>Vendar je ni tegobe, ki bi bila univerzalno \u017eenska ali univerzalno Rukolina. Vse tiste, s katerimi se lahko poistovetimo in jih komentiramo, so v prvi vrsti \u010dlove\u0161ke.<\/p>\n<p><em><strong>Z izobra\u017eevanjem lahko za\u010dne\u0161 dojemati univerzum. Z glasbo lahko dose\u017ee\u0161 vsakogar. Med tema dvema si ti, neustavljiv. (Grace Slick)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Sme\u0161no, a to\u010dno to je beseda, ki najbolje opi\u0161e, kako se po\u010dutim, ko stojim na odru med koncertom. Neustavljivo.<\/p>\n<p>Med mano in svetom stoji samo glasba. Zaporedje akordov, ki povezuje. Rada jo imam ravno zato, ker glasba nikoli ne razdira. Ustvarjena je tako in zato, da zbli\u017euje tudi tiste, ki sicer nimajo prav ni\u010d skupnega. \u010ce lahko s svojo glasbo povezuje\u0161, dr\u017ei\u0161 v roki \u010darobno pali\u010dico (no ja, morda je vendarle kitara), ob\u010dinstvo, ki sprejme tvojo energijo, ti jo vrne nekajkrat pomno\u017eeno in opremljeno z zaupanjem. Zaupanje pa je droga, ki ti \u017eile napolni s posebne vrste adrenalinom.<\/p>\n<p>Ja, oder je zasvajajo\u010d ravno zaradi tega ob\u010dutka, da si vsaj v tistem trenutku za ljudi, ki te poslu\u0161ajo, edini na svetu. Ti pa jim daje\u0161 tisto, kar si ustvaril z najbolj\u0161imi nameni in ob \u010demer tako zelo u\u017eiva\u0161. Ko se ob tvojem u\u017eitku opajajo \u0161e drugi, si kot glasbenik v bistvu dosegel svoj cilj.<\/p>\n<p><em><strong>Vse, kar ima ve\u010d kot tri akorde, je afnanje. (Woody Guthrie)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Najbolj\u0161e stvari na svetu so vedno preproste. Tudi v glasbi mi je preprostost vedno bila v\u0161e\u010d, ker je u\u010dinkovita. Punk je preprosta, vendar pomensko mo\u010dna glasba, zato sem se na\u0161la v njem. Tehni\u010dna dovr\u0161enost je super, vendar \u010de glasbi manjka du\u0161a, \u010de ni strasti in mo\u010dne \u017eelje, da bi nekomu z melodijo in besedilom povedal nekaj pomembnega, potem tega primanjkljaja niti najbolj natan\u010dno odigran spekter kompleksnih harmonij in notnih zaporedij ne more nadomestiti.<\/p>\n<p>Kot radi povedo predvsem uli\u010dni glasbeniki in samouki, je v glasbi nenadomestljiva vrlina notranji ob\u010dutek, po katerem preprosto \u00bbvemo\u00ab, ali je pesem dobra in ali je namenjena za ljudi. Se ob njej za\u010dnem zibati in za\u010dutim \u017eeljo, da bi \u017ee na vajah plesala? Si jo nehote popevam \u0161e pod prho nekaj ur po tem, ko sem jo nazadnje sli\u0161ala? Bi jo nujno rada zapela doma\u010dim? Potem je to dober znak. To je pesem, ki ostane v spominu in ki bo v ljudeh vzbudila \u010dustva.<\/p>\n<p>Pri besedilih je preprostost v\u010dasih dvorezen me\u010d. Punk bendi vse preve\u010d radi mislijo, da je najbolj punkersko, \u010de kri\u010dijo tri jezne besede in jih ponavljajo v nedogled. Ampak jaz tudi v punku raje sli\u0161im besede, katerim moram prisluhniti. Ker sem novinarka, skoraj podzavestno prena\u0161am ideologijo iz svojega poklica tudi v dojemanje glasbe. \u017delim sli\u0161ati zgodbo. In \u017eelim, da je glasbena zgodba podana prav tako razumljivo in jasno kot katera koli druga.<\/p>\n<p>V glasbi se ni treba \u00bbafnati\u00ab. Prav tako ni treba biti genij, da ustvari\u0161 nekaj dobrega. Delati mora\u0161 tak\u0161no glasbo, kakr\u0161no bi tudi ti rad poslu\u0161al, obenem pa je ne delaj zgolj zato, da bi jo poslu\u0161ali drugi. Tako preprosto je to, pa vendar neskon\u010dno zapleteno.<\/p>\n<p><em><strong>Ljudje mi pravijo, da sem upornica, ampak jaz samo \u017eivim svoje \u017eivljenje in delam tisto, kar ho\u010dem. V\u010dasih ljudje to imenujejo upor, \u0161e posebej, \u010de si \u017eenska. (Joan Jett)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Obi\u010dajno priletim na vaje z bendom po napornem dnevu v slu\u017ebi, na fakulteti ali doma. Zberemo se zve\u010der, ko smo vsi \u017ee polni dogodkov dneva. Ampak ko se za mano zaprejo vrata dvorane, v kateri stojijo na\u0161i instrumenti, zunanji svet za nekaj ur neha obstajati. Ure tiktakajo po svoje, oblaki se preganjajo sem in tja po nebu in svet se vrti kot obi\u010dajno. Ampak vsaki\u010d znova, ko nam uspe narediti nekaj resni\u010dno dobrega in obetavnega, za\u010dutim, kako mi adrenalin po\u017eene kri po telesu. Srce mi mo\u010dneje utripa in v trebuhu za\u010dutim metulj\u010dke. Pozabim, da sem utrujena, la\u010dna ali slabe volje.<\/p>\n<p>V tistem svetu se velikokrat po\u010dutim, kot da po\u010dnemo nekaj velikega dobrega. Ustvarjamo nekaj, kar bo naredilo ta svet vsaj za odtenek bolj\u0161i. To nikakor ni upor, povezan z destrukcijo. Biti jezen je naravno, ko se dogajajo krivice. \u017deleti si spremembe je naravno, ko stvari ne gredo dobro. Ampak najbolj\u0161i upor je tisti, ki pomaga graditi nove, bolj\u0161e stvari. Je tisto, kar jezno grimaso obrne v nasmeh in kar iz ob\u010dutka brezupa ustvari upanje. \u010ce tak\u0161nemu uporu lahko re\u010demo \u017eenski upor, potem sem prav rada upornica.<\/p>\n<p><em><strong>Napi\u0161i pesem, za katero ve\u0161, da se ne bo prodajala. To ti bo pomagalo po\u010distiti tvojo omaro \u010dustev. (Danielle Egnew)<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u00bbKdaj pa boste za\u010deli slu\u017eiti z va\u0161o glasbo?\u00ab<\/p>\n<p>To je najverjetneje najbolj osovra\u017eeno vpra\u0161anje, ki ga lahko postavite glasbeniku, ki ima resni\u010dno rad svojo glasbo. Nekomu, ki med pisanjem nikoli ne pomisli: \u00bbHm, ali bi to pesem lahko predvajali na radiu?\u00ab ali \u00bbKoliko milijonov ljudi bi bilo pripravljeno pla\u010dati zanjo?\u00ab.<\/p>\n<p>Pri mladi generaciji glasbenikov ponavadi naletim na veliko nerazumevanja, ker v naslednjih letih nimam popolnoma nobene \u017eelje postati slavna in \u00bbuspeti\u00ab. Ne imeti trdnega in oprijemljivega cilja pred o\u010dmi ozna\u010dijo kot delo brez smisla. Ne bi \u017eeleli biti v taki skupini. Ampak ne \u017eeleti si uspeha je neskon\u010dno osvobajajo\u010d ob\u010dutek. V \u017eivljenju, v katerem me vedno lovijo datumi in roki oddaje, je \u010das, ko se prijatelji z ljubeznijo do glasbe zberemo v na\u0161em prostoru za vaje in po\u010dasi zlagamo ko\u0161\u010dke nove pesmi v celoto, zelo dragocen. Koncerti, ki smo jih odigrali preprosto zato, da smo lahko svoje delo predstavili na odru pred ob\u010dinstvom, pa nas po koncu pustijo polne navdu\u0161enja in prijetno utrujene. Imamo ves \u010das na svetu, da napi\u0161emo najbolj\u0161e pesmi, da igramo, dokler nas ne boli celo telo in dokler iz nas ne odide zadnji atom slabe energije.<\/p>\n<p>Najbolj\u0161e pa je, da nam ni treba nikoli odnehati. Mi bomo ostali tu, tudi ko bodo vsi drugi, ki so tako obupano \u017eeleli uspeti, ugasnili. \u010ce letos ne bo denarja za plo\u0161\u010do, jo bomo posneli drugo leto. \u010ce nam nekdo ne bo pla\u010dal visokega honorarja, bomo pri\u0161li igrati tudi za manj\u0161e vsote. \u010ce si nas bo nekdo za\u017eelel za svoj rojstni dan, bomo z najve\u010djim veseljem pripravili \u0161e presene\u010denje zanj.<\/p>\n<p>V \u010dasu, ko si vzame\u0161 \u010das, dela\u0161 druga\u010de, s svojim izdelkom pa si zadovoljen zato, ker si vanj vlo\u017eil sebe in ne zato, ker od njega pri\u010dakuje\u0161 povra\u010dilo. Morda z Rukolo ne bom nikoli zares \u017eivela od glasbe. Vsekakor pa bom \u017eivela z njo in zanjo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>z Leo Dvor\u0161ak<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":9961,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-9915","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9915","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9915"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9915\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9918,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9915\/revisions\/9918"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9961"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9915"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9915"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9915"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}