{"id":9949,"date":"2014-09-05T05:00:10","date_gmt":"2014-09-05T03:00:10","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9949"},"modified":"2014-09-03T10:11:11","modified_gmt":"2014-09-03T08:11:11","slug":"poslusajmo-filme-lucy","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9949","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Lucy"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Nori na Lucy<\/strong><\/h1>\n

Lucy<\/em> (Lucy<\/em>, Luc Besson, glasba Eric Serra, 2014)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Od kar se \u010dlovek zaveda svojih omejitev, i\u0161\u010de neverjetne izhode iz te kletke. Svoje napore usmerja seveda najprej v sebe, saj \u017eeli spoznati vse skrivnosti svojega nastanka, obstoja, ho\u010de videti in vedeti vse o sebi, o vsaki svoji celici, o vsakem svojem atomu in \u0161e o tem, kaj je vmes. To je pametno. Nevroznanost se dandanes poglablja v \u010dloveka bolj, kakor bi si navadni smrtniki sploh lahko predstavljali \u2013 ali pa \u017eeleli.<\/p>\n

Luc Besson, kultni re\u017eiser velikih filmov zgodovine, med katerimi so na primer Nikita<\/em> (1990), pa Velika modrina<\/em> (Le grand blue<\/em>, 1988), potem neomajni Leon<\/em> (1994), pa Peti element<\/em> (The Fifth Element<\/em>,1997), Devica Orleanska<\/em> (Joan of Arc<\/em>, 1999) in sedaj Lucy<\/em>, imajo vsi poleg njegovega zna\u010dilnega re\u017eiserskega podpisa \u0161e podpis skladatelja, kateremu se je o\u010ditno zavezal. To je Eric Serra (rojen 1959). Njuno skupno delo predstavlja o\u010ditno enega od temeljev filmske industrije, ki pravi, da sta re\u017eiser in filmski skladatelj nelo\u010dljivo povezan team, nekak\u0161en siamski dvoj\u010dek vidnega in sli\u0161nega magi\u010dnega sveta filma.<\/p>\n

Eric Serra, z dvema oskarjema za filmsko glasbo nagrajen skladatelj (za partituro Velika modrina<\/em> \/1988\/ in bondiado Zlato oko<\/em>\/GoldenEye<\/em>, 1995), ne smemo pa pozabiti, da komponira tudi glasbo mimo filmskega platna, sploh pa je nekak\u0161en avant-garde<\/em> skladatelj novej\u0161ega filmskega sloga. V filmu Lucy<\/em> je precej glasbe, kar 29 njegovih glasbenih tem, ki se prepletajo skozi film \u2013 in celotna partitura je dolga ve\u010d kot 50 minut. To je kar precej, \u010de pomislimo, da jih ima ves film ‘samo’ 89. Kakorkoli, Eric Serra ponovno v svojem elementu, Luc Besson pa o\u010ditno tudi. Poslu\u0161ajmo, kaj nam imata za povedati in pokazati.<\/p>\n

\"\"<\/a>Zgodba te\u010de takole: mlado Lucy (Scarlett Johansson), brezskrbno \u0161tudentko v Tajvanu, njen partner prepri\u010da, naj dostavi kov\u010dek njegovemu poslovnemu kolegu. \u0160e preden dojame, kaj se dogaja, jo ugrabi neusmiljeni gospod Jang (Min-sik Choi), njegovi pla\u010danci pa v njeno drobovje v\u0161ijejo mo\u010dno sinteti\u010dno substanco, ki bi jo najverjetneje ubila, \u010de bi paketek za\u010del pu\u0161\u010dati. Njen strah se prevesi v obup. Po\u0161ljejo jo na pot, da prenese to novo mamilo. Ko pa za\u010dne ta substanca pronicati v njeno telo, se le-to za\u010dne spreminjati: sposobnosti njenih mo\u017eganov se pove\u010dajo do stopnje, ki so jo prej lahko le predvidevali. Ko posku\u0161a zaznati in razumeti neverjetne spremembe, Lucy za\u010denja \u010dutiti vse okoli sebe \u2013 prostor, zrak, vibracije, ljudi, celo te\u017enost. Razvije nad\u010dlove\u0161ke sposobnosti, telepatijo, telekinezo in \u0161e vrsto neverjetnej\u0161ih zmogljivosti. Pri re\u0161evanju te\u017eav ji pomagata policijski in\u0161pektor (Pierre Del Rio) in znanstvenik, prof, Norman (Morgan Freeman). \u010clove\u0161ki mo\u017egani in njihove sposobnosti \u017ee dolgo begajo \u0161tevilne priznane znanstvenike. Znano je, da \u010dlovek uporablja le majhen del svojih umskih kapacitet, toda to\u010den odstotek \u0161e danes ni znan. S to mislijo se je poigraval scenarist in re\u017eiser Luc Besson in jo vzel kot izhodi\u0161\u010de za svoj novi film. Predstavljal si je, kako bi bilo, \u010de bi imeli dostop do preostalih delov mo\u017eganov. Med raziskovanjem koncepta se je Besson povezal s \u0161tevilnimi znanstveniki, med drugim s svetovno znanim nevrologom Yvesom Agidom, ki je soustanovil Institut za mo\u017egane in hrbtenja\u010do<\/em> (ICM) in ima sede\u017e v bolni\u0161nici Piti\u00e9-Salp\u00eatri\u00e8re<\/em> v Parizu. In tako je film tudi na neki na\u010din preplet znanstvenih in manj znanstvenih resnic, ugibanj in vizij.<\/p>\n

Serra pri\u010dne svojo glasbeno zgodbo z delom, ki ima naslov First Cells<\/em>. O\u010ditno je, da se \u017ee nahajamo v zgodbi, ko se zgodijo evolucijske spremembe in Lucy se pri\u010dne spreminjati. Zvo\u010dno oblikovanje tega glasbenega stavka je izrazito ritmi\u010dno, oddaljen visok \u017eenski vokal pa spominja bolj na sanje, kakor pa realnost \u2013 ritem je natan\u010dne, neusmiljen in usoden. Temu sledita dve glasbeni suiti (Mr. Wang’s Bloody Suite<\/em> 1-4 in 5-7), ki predstavljata nekak\u0161no glasbeno-oblikovno jedro filma. Njuna zvo\u010dnost je temna, zabrisana in umaknjena, v kulminaciji pa ujeta v ritme bitja srca in dramati\u010dnega pri\u010dakovanja. Temu sledi All We Have Done With It<\/em>, ki pa prina\u0161a prav posebni material, nekak\u0161en samba-razigran del, ujet v poigravanje in zabavnost. Vendar \u2013 morda pa gre za obliko halucinacije, ki jo povzro\u010dajo nove droge. Choose to Reproduce <\/em>je kratka, intimna pripoved, nato pa Inner Fireworks<\/em> postavlja tisto piko na i<\/em> v \u017eivljenju in razumevanju glavne junakinje. Serra je uporabil zanimivo orkestracijo, sli\u0161imo celo didgeridoo<\/em>\/did\u017eeridu. Sledi Lucy Is Going Out<\/em>, elektronska preigravanja v stilu sintetizatorjev in poznih 80-tih, ko je bil gospod Robert Moog s svojim glasbenim izumom na vrhuncu.\"\"<\/p>\n

V delu, ki ima naslov Tingjhou Hospital<\/em> se sre\u010damo s komponistom, ki svoje glasbene elemente sestavlja kot puzzle, \u0161e posebej na enakomerni ritmi\u010dno-strojni osnovi, s katero vpeljuje svoj ritem v film. Sledi I Feel Everything<\/em>, kar je pravzaprav osnovna vsebinska in filmska poanta. Serra postavi glasbo v ospredje, kakor bi se hotel spra\u0161evati o tem, kaj je to ‘vse’, predvsem pa, \u010demu to slu\u017ei. Lucy je postavljena tako v nov svet, v svet, kamor \u010dlove\u0161ka noga \u0161e ni stopila. Glasba se tako pribli\u017ea celo drobnim meditativnim elementom in premi\u0161ljevanju, kaj se pravzaprav dogaja. Znanost vsekakor na to \u0161e nima odgovora, \u010dlovek je \u0161e kar naprej njena najve\u010dja uganka \u2013 o\u010ditno. Mehkoba glasbe, s katero nas komponist pospremi v premi\u0161ljevanje o tem, kaj je tisto vse, kar se zaznava, je torej utemeljena: gre za tesnobo pred neznanim. Nato je skladba Thank You for Sharing<\/em>, bolj ali manj ostrej\u0161e nastavljena glasbena tema, skoraj sci-fi opremljena, z zvoki elektronike in oblikovana kot prehodna epizoda \u2013 do naslednjega glasbenega eksperimenta: Taipei Airport<\/em>. Nato sledi kar nekaj manj izrazitih glasbenih to\u010dk (Luc and the Sniffer Dog<\/em>, pa Green Beams<\/em>, nato Crossing the Goon Sea<\/em>). Morda bolj zanimiv in kompozicijsko oprijemljiv je del Disintegration<\/em>, saj s svojo paj\u010devinasto melodiko tke niti pripovedi glavnih junakov. Razvoj v ritmi\u010dno bolj izrazit del je samo posledica filmsko-slikovne pripovedi, s katero pa se Serra zagotovo pribli\u017ea Bessonovim prijemom in sledi zgodbi, ki se stopnjuje v pravo avanturo.<\/p>\n

Del Blue Injection<\/em> se nekako glasbeno zajeda v filmsko podobo, s svojo ostrino in neprizanesljivostjo pa daje filmu tema\u010den in grob zna\u010daj \u2013 ki se \u0161ele v delu Lucy and Lucy<\/em> izpoje v skoraj tipi\u010den Serra zvok: \u010deprav gre za kratko glasbeni epizodo, pa toliko bolj polno subtilnosti in melodi\u010dnosti, ki izhaja iz enega akorda, nato pa se razlije v \u0161ir\u0161o paleto glasbe, v del Moonbirth<\/em>. Tako Serra dosega epi\u010dnost in dramati\u010dnost, ki jo na koncu pripelje v glavni filmski motiv z naslovom I Am Everywhere<\/em>. Osnova sta ritem in glasbeno oblikovanje iz samega za\u010detka (First Cells<\/em>), zato pa zveni toliko bolj skrivnostno in hkrati logi\u010dno. In s to glasbo se pripeljemo neko ponovno na za\u010detek, na povod za novo kreacijo.<\/p>\n

Kaj je torej \u010dlovek \u2013 s svojimi omejitvami in strahovi vred? Kaj je njegov razum, kaj so njegova \u010dustva in \u010duti? So to le ujete in nemo\u010dne energije, ki jih ne more razviti ve\u010d, kakor mu jih ponuja njegova lastna omejenost, ali pa gre za zavarovanje narave, da bi ne naredila iz njega po\u0161ast, vsevedno in vsevidno prikazen, nevarno sebi in drugim? Zagotovo nam film ne ponuja odgovora na vse to, lahko pa nam ponudi svoj pripovedni in glasbeni premislek o tem, kaj bi bilo lahko, \u010de bi se morda zgodilo. Znanost hodi vedno po robu neverjetnega, hkrati pa so dovoljene tudi filmske sanje o zablodah in stranpoteh nevarnih substanc, s katerimi \u010dlove\u0161tvo tako rado eksperimentira.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Smo to, kar mislimo da vemo in zaznavamo. E ne vselej – sploh pa ne vsi.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":9950,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-9949","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9949","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9949"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9949\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9959,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9949\/revisions\/9959"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9950"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9949"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9949"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9949"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}