{"id":9970,"date":"2014-09-12T05:00:25","date_gmt":"2014-09-12T03:00:25","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=9970"},"modified":"2014-09-10T18:30:41","modified_gmt":"2014-09-10T16:30:41","slug":"poslusajmo-filme-mesto-greha-zenska-za-umret","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=9970","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Mesto greha: \u017denska za umret"},"content":{"rendered":"


\n<\/a>Mitja Reichenberg<\/p>\n

Mesta grehov prej, sedaj in kasneje<\/strong><\/h1>\n

Mesto greha: \u017denska za umret <\/em>(Sin City: A Dame to Kill for<\/em>, Robert Rodriguez in Frank Miller, glasba Robert Rodriguez in Carl Thiel, 2014)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pri iskanju grehov bi se morali sicer vrniti kar precej dale\u010d nazaj, pravzaprav v samo mitologijo greha, ki pa je starokr\u0161\u010danskega izvora. Gre za dejanje (pa tudi mi\u0161ljenje, govorjenje, hotenje), ki nasprotuje dolo\u010denim moralnim normam v dolo\u010denih skupinah ljudi. Te norme so dolo\u010dene najbolj znotraj kr\u0161\u010danskih verskih skupnosti, \u010deprav tudi druge veroizpovedi poznajo pojem prestopka, kot je recimo greh v tem najbolj popularnem pomenu. Seveda so grehi razli\u010dni, tako poznamo celo smrtne grehe, pa velike in male grehe. Najbolj zanimiv je recimo izvirni greh, ki ga je rimskokatoli\u0161ka cerkev prilepila na vsakogar takoj ob spo\u010detju (torej \u0161e pred rojstvom) in je tako reko\u010d deden material iz preteklosti Adama in Eve. \u0160e dobro, da so se pravoslavni kristjani temu odpovedali. Zadrego z grehom Jezusove matere Marije so re\u0161ili z dogmo, ki jo je razglasil pape\u017e Pij IX na neko nedeljo, natan\u010dneje 8. decembra leta 1854 in pravi, da je bila devica Marija pa\u010d ob spo\u010detju obvarovana izvirnega greha. Sam Jezus pa itak ni bil spo\u010det, torej zanj tako ali tako tale te\u017eava ne obstaja. Protestanti so tukaj \u0161e bolj oddaljeni od dogme \u2013 vpra\u0161anje Marijine brezmade\u017enosti se je zdi nesmiselno; Marija je imela pa\u010d po rojstvu Jezusa normalne spolne odnose z Jo\u017eefom in tako je rodila \u0161e kopico otrok \u2013 in v tem ne vidijo resni\u010dno ni\u010d gre\u0161nega. Da bi dobili nekak\u0161no bolj poglobljeno sliko o vsem tem, bi bilo potrebno po\u0161teno na\u0161tudirati vse evangelije (ne samo tiste, ki so priznani od rimskokatoli\u0161ke cerkve), pa vsekakor \u0161e Talmud in, ne nazadnje, vsaj \u0161e Koran.<\/p>\n

\"\"<\/a>Toda na\u0161a naloga ni, da bi razpravljali o pravilnosti greha, temve\u010d o tem, kaj nam ima za ponuditi drugi film, ki sledi svoji predhodni uvodni razli\u010dici iz leta 2005, ki je imela tedaj naslov le Mesto greha<\/em> (Sin City<\/em>, Frank Miller, Robert Rodriguez in Quentin Tarantino, 2005). Tokratni film z naslovom Mesto greha: \u017denska za umret<\/em> (Sin City: A Dame to Kill for<\/em>, Robert Rodriguez in Frank Miller, 2014) je v nekem smislu nadaljevanje prvotne sage, v dolo\u010denih potezah pa tudi ne. \u010ce je bila glasba za prvi del podpisana od treh so-komponistov (John Debney, Graeme Revell in Robert Rodriguez), pa je tokratna delo le dveh (Robert Rodriguez in Carl Thiel, ki je bil pri prvem filmu udele\u017een kot dodatni glasbeni me\u0161alec zvoka <\/em>\/ additional music mixer). Pa poslu\u0161ajmo, kaj nam ima film za ponuditi tokrat.<\/p>\n

Iz samega glasbenega materiala je sicer razvidno, kdo je ustvaril to\u010dno katero glasbo, nekatere komade sta naredila celo skupaj, zato moramo razumeti sodelovanje Roberta Rodrigueza in Carla Thiela kot nekak\u0161en tandem, glasbeni team, v katerem se ustvarjanje, snemanje, ideje in glasba pretaplja in me\u0161a. Rodriguez (rojen 1968) je ameri\u0161ki re\u017eiser in producent, hkrati pa tudi glasbenik s kar lepim \u0161tevilom znanih filmov, med katerimi so Maria\u010di<\/em> (El Mariachi<\/em> (1992), pa Desperado<\/em> (1995), \u0160tiri sobe<\/em> (Four Rooms<\/em>, 1995), Bilo je neko\u010d v Mehiki<\/em> (Once Upon a Time in Mexico<\/em>, 2003), \u017ee omenjeno Mesto greha<\/em> (2005), Planet terorja<\/em> (Planet Terror<\/em>, 2007) in Ma\u010deta<\/em> (Machete<\/em> (2010). Drugi del glasbenega teama, Carl Thiel (rojen 1964) je glasbenik, klasi\u010dno \u0161olan pianist, sin evropske dru\u017eine, ki se je preselila v Mehiko. Njegov o\u010de je bil \u0160ved (z doktoratom iz glasbe) in mati Avstrijka, preselili so se v Mehiko \u2013 kar pomeni kar dobro preme\u0161ano kulturno okolje. Carl je \u0161tudiral glasbeno umetnost v Kanadi (Ontario), kjer je tudi nastopal kot pianist in \u010dlan orkestra. Nadaljeval je s \u0161tudijem filma in pri\u010del tako sodelovati z glasbeniki in filmskimi ustvarjalci. Spoznala sta se z Rodriguezom in pri\u010dela delati skupne projekte (Ma\u010deta, Planet terorja, Mesto greha<\/em>). In tako je tukaj njun nov projekt. Ponovno se nahajamo v tema\u010dnem mesto kriminala in pregrehe. Spletke, neustavljiva lakomnost po vplivu in denarju, izkori\u0161\u010danje, ustrahovanje, predajanje drogam in prostitucija so ljudi pripeljale na skrajni rob obstanka, edino upanje pa tli v nekaj dobrih posameznikih, ki morajo najprej raz\u010distiti s svojimi notranjimi demoni, preden se lahko podajo v brezupni kon\u010dni spopad z brezmejnim breznom \u010dlove\u0161ke izprijenosti. Ni\u010d novega, torej.<\/p>\n

\"\"<\/a>Prva glasbena tema ima seveda naslov Main Title<\/em> (Rodriguez) in predstavlja nekak\u0161no osrednjo, nadvse mra\u010dno stran tega \u010drno-belega sveta, v katerega le redko zaidejo filmske barve. Mra\u010dnja\u0161tvo pa ni le v orkestraciji, temve\u010d v izraziti basovi liniji, ki izredno spominja na osnovno temo, katero je davno tega naredil John Williams za film \u017drelo<\/em> (Jaws<\/em>, Steven Spielberg, 1975). Morda pa je hotel Rodriguez referirati prav na ta glasbeni motiv zaradi ‘\u010deljusti’, ki te pograbijo v tem (takem) mestu. Velike \u010deljusti, polne gre\u0161nih \u010dekanov. Druga skladba ima naslov Johnny on the Spot<\/em> (Rodriguez) in predstavlja jazz interludij, ki vodi v Johnny Enters Bar<\/em> (Rodriguez), mra\u010dno glasbeno pripoved v zvo\u010dnem dizajnu Vangelisa in njegove slavne teme za film Iztrebljevalec<\/em> (Blade Runner<\/em>, Ridley Scott, 1982) \u2013 in ponovno lahko premi\u0161ljujemo, \u010de ni Rodriguez \u017eelel prav s tem ponovno napeljati u\u0161esa na idejo nekega drugega filma, saj je bil Rick Deckard (Harrison Ford) v Iztrebljevalcu<\/em> tudi neke vrste disident, ubijalec, eliminator. In nadaljujemo z glasbo Marv vs Frat Boys<\/em> (Thiel), ki se odli\u010dno spoji s prej\u0161njimi glasbenimi domislicami in pod\u010drta temo filmskega gre\u0161nega mesta. Skladba Nancy’s Kiss of Death<\/em> (Rodriguez) je to\u010dno to, kar naslov pove, saj je Nancy (Jessica Alba) resni\u010dno zlobno seksi bitje, prav tak\u0161na, ki pokli\u010de smrt ob pravem \u010dasu. Razpotegnjeni glas saksofona, ki se preliva z elektro-godali in neizprosnim basom daje filmu resni\u010dni \u010dar ostrine in teme. Sledi skladba Joey<\/em> (Thiel), glasbeni lik mra\u010dnega tipa (Ray Liotta), s katerim resni\u010dno ni \u0161ale. Kompozicija je skoraj melanholi\u010dna in polna premi\u0161ljevanja, vendar skriva dale\u010d spodaj v basih neizpodbitno noto zlobe in groze. Temu se pridru\u017euje Kadie’s<\/em> (Rodriguez), kitarski vrtiljak, na meji zabavne glasbe \u2013 vendar z dovolj tema\u010dno noto, da ni bojazni za veselje.<\/p>\n

In \u017ee je tukaj skladba Ava<\/em> (Rodriguez in Thiel), morda najbolj seksualno izpostavljena vloga (Eva Green), ki se odra\u017ea tudi v glasbi \u2013 sploh v naslednjih Dwight Spies on Ava<\/em> (Rodriguez in Thiel), nato pa \u0161e Ava in Bed<\/em> (Rodriguez) ter Ava Seduces Mort<\/em> (Rodriguez). Skladba Uh Huh<\/em> (Marci Madison) nekoliko \u0161trli iz samega glasbenega dizajna, vendar je smiselno polo\u017eena v film. Kompozicija Marv and Dwight<\/em> (Thiel) je smiselna dvoigra, ki jo predstavljata lika Marv (Mickey Rourke) in Dwight (Josh Brolin), mra\u010dnjaka na kvadrat. No, imata tudi svoje dobre plati, a o tem raje ne bomo govorili. Tukaj je \u0161e lik Mort (Christopher Meloni), ki ga sicer poznamo iz bolj prijaznih filmov in serij, a se v Mestu greha<\/em> kar dobro znajde. Sploh v in po skladbi Mort’s Descent<\/em> (Thiel), kjer se glasbeno preigravanje resni\u010dno ponotranji s samim likom in z njim skoraj zaple\u0161e val\u010dek smrti. Prav slednje pa je ve\u010d kot odli\u010dna pripoved z naslovom Sin City Waltz<\/em> (Rodriguez), skladba na robu alegorije, trpke komedije, romanti\u010dne grozljivke in srhljive pravljice. Val\u010dkovo vrtenje je umirjeno, a v sebi nosi vse atribute samega filma, mesta in vseh likov, ki jih povabi na svoj vrtiljak. Sledi The End of Ava<\/em> (Rodriguez in Thiel), kjer se izpoje prej omenjena Avina glasbena tetralogija v osamljen in prazen glasbeni prostor. Ava, pa\u010d.<\/p>\n

\"\"<\/a>Naslednji glasbeni lik je Dr. Kroenig<\/em> (Rodriguez), s katerim se Kroenig (Christopher Lloyd) pa\u010d vklju\u010di v film in po predvidenem \u010dasu tudi izklju\u010di. Glasbeno manj izrazit, zato pa toliko bolj filmsko dodelan. Tudi Johny Down & Out (Rodriguez) ne prina\u0161a sicer veliko novega tema\u010dnega materiala, bolj kot ne se vije okoli enakih poudarkov, harmonij in zategnjene basove linije. Sicer pa je Johnny (Joseph Gordon-Levitt) dobro postavljen lik in predstavlja kar zanimivo ravnote\u017eje. Sledi elegi\u010dna I’m Lonely<\/em> (Rebecca Rodriguez), seksapilno-romanti\u010dno dahnjena pesem, ki se v filmu stopi s samo filmsko podobo. Ali je lahko tak\u0161en film tudi ‘tak\u0161en’? Vsekakor \u2013 z dolo\u010deno glasbo, seveda.<\/p>\n

Skladba Nency Visits Grave<\/em> (Rodriguez in Thiel) je zgolj popotnica temu, kako Nency (Alba) zaklju\u010duje neko svojo zgodbo. Sledi temen rock z naslovom Skin City<\/em> (Steven Taylor), ki je ne preve\u010d inovativno postopanje po klasi\u010dnem bend repertoarju tak\u0161nega \u017eanra. Tudi znan zvok kitare, ki re\u017ee skozi predvidljive harmonije ne more prepri\u010dati, da gre za kaj ve\u010d, kot recikliran izdelek podobnih manir. Tukaj sta \u0161e skladbi Marv & Nancy Ride<\/em> (Thiel) ter Marv Attacks<\/em> (Rodriguez in George Oldzley), ki smiselno zaokro\u017eata tole sago. Za konec glasbenega popotovanja je \u0161e skladba Roark <\/em>(Thiel), s katero se okarakterizira filmski lik senatorja Roarka (Powers Boothe) in se mu doda nekaj temne koprene skrivnostnosti in mo\u010di politi\u010dnega razbojnika. S tem pa tudi End Titles<\/em> (Rodriguez) dobijo svoj glasbeni polet in smisel, da na pol udarni\u0161ko, na pol hre\u0161\u010de\u010de zaklju\u010dijo \u017ealost, grozo, smrt in ma\u0161\u010devanja v mestu grehov. Ponovno sli\u0161imo in \u010dutimo tisti znani Jaws-bass<\/em>, s katerim nas komponista uvedeta v celotno melodramo in prav tako pospremita delno \u017eive in zdrave iz nje.<\/p>\n

Mesto greha<\/em> se sicer napoveduje kot akcijski kriminalni triler, a bi lahko mirno rekli, da gre za tema\u010dno zgodbo o \u010dlove\u0161tvu, o prevarah, ubojih in mo\u010di la\u017ei. Kljub nekaterim pop-likom, kot so recimo Lady Gaga (Bertha), pa Bruce Willis (Hartigan) ali pa Juno Temple (Sally) je film stati\u010dna drama, \u017ealostna resnica tega, kar se dogaja onkraj zidov industrije zabave. Prepri\u010dani smo namre\u010d lahko, da se samo spremeni imena junakov, pa imamo marsikatero resni\u010dno zgodbo tik pred seboj. Zaradi grehov<\/em> sta bili v zgodovini kr\u0161\u010danske mitologije uni\u010deni le dve biblijski mesti, Sodoma in Gomora, na kateri je padel \u017evepljeni de\u017e. Danes bi zagotovo te\u017eko lo\u010dil dve mesti, ki sta tako razli\u010dni od ostalih.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za pravi greh sta potrebna najmanj dva – \u0161ele potem se pravzaprav spla\u010da.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":9977,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-9970","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9970","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9970"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9970\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9982,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9970\/revisions\/9982"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9977"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9970"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9970"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9970"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}