Re\u0161i nas hudega <\/em>(Deliver Us from Evil<\/em>, Scott Derrickson, glasba Christopher Young, 2014)<\/p>\n Knjigo Skladatelj Christopher Young (rojen 1957) je \u017ee star znanec tak\u0161nih in podobnih filmskih partitur. Tudi v filmu Hudi\u010d v Emily Rose<\/em> je prav njegova glasba tista, ki po\u017eene kri po \u017eilah \u0161e tako hladnim gledalcem, da o gledalkah sploh ne izgubljamo besed. Sicer ga poznamo tudi po filmih, kot so Spider-Man 3<\/em> (Sam Raimi, 2007), pa Sinister<\/em> (Scott Derrickson, 2012), ali pa celo romanti\u010dnem Ljubezen se zgodi<\/em> (Love Happens<\/em>, Brandon Camp, 2009) ali komediji Zapiti dnevnik<\/em> (The Rum Diary<\/em>, Bruce Robinson, 2011), je vendar njegov glasbeni alter ego<\/em> ujet v srhljivke, kot je Duhovnik<\/em> (Priest<\/em>, Scott Stewart, 2011) ali pa kriminalke, kot je nekdanji De\u017e za ubijanje<\/em> (Hard Rain<\/em>, Mikael Salomon, 1998). Je pa\u010d tak\u0161en hard-core skladatelj. Kakorkoli \u2013 za seboj ima \u017ee ve\u010d kot 100 filmskih partitur in nekatere so prav res dobre. Je tudi dobitnik nekaterih glasbenih nagrad in kotira kar visoko na lestvici originalnih kompozicij za grozljivke. Pa poslu\u0161ajmo, kaj nam ima za ponuditi v filmu Re\u0161i Eksorcizem je poseben ritual za izganjanje zlih duhov, v kr\u0161\u010danskem verovanju pa samega hudi\u010da, torej Satana \u2013 in to enako iz \u010dloveka, kakor tudi iz predmetov ali prostorov. V kr Ponovno klavir: Axt Tremble<\/em> bi rekli. Trepetanje ostrine, rezila, no\u017ea, sekire \u2013 glasbeno odli\u010dno odslikavanje tega, kar filmska podoba mestoma zakriva. Res je, da je tonmalerei<\/em> nekak\u0161na zastarela glasbena tehnika, toda prav v tak\u0161nih filmih je najbolj\u0161a spremljevalka kurje polti. Zares. Sledi Exorcism and Recession<\/em>, torej eksorcizem in recesije, nekak\u0161no oznanilo same ideje filma, da je zlo pravzaprav nemogo\u010de premagati \u2013 sploh pa z metodami, kot jih razume zdrav razum. V njega tonemo, se potapljamo in z njim (zlom) se stapljamo v eno samo brezobli\u010dno glasbeno in sicer\u0161njo gmoto, iz katere ni vrnitve \u2013 saj gre za vrtinec, blazno norost nekje med vero, histerijo, blodnjo, norostjo in druga\u010dno realnostjo. Ali ni svet \u017ee tako ali tako resni\u010dno del tega?<\/p>\n Young celotno partituro (in s tem tudi film) zaklju\u010duje morda bolj optimisti\u010dno, \u010deprav bi za sam film to ne mogli povsem trditi. Tukaj je namre\u010d odgovor na prvo skladbo, ki pa ima sedaj naslov With Faith<\/em>, torej z vero<\/em>. Ob in po dobrem premisleku filma bi lahko rekli, da gre bolj za mo\u017enost<\/em> optimizma, kakor pa za sam optimizem, ki po\u010diva prav v veri, torej v verjetju, da je mo\u017eno nekaj, kar bi sicer ne bilo mo\u017eno. Verovanje pa je ponovno del neke druge magije, ki pa ima svoja pravila igre, svoje rituale, svoje zakonitosti. Young nas z godalnimi kratkimi frazami popelje v zazibalko, v omeh\u010dano sedanjost, ki jo lahko prepoznamo kot zunanji del filmskega platna. \u0160e dobro, da obstaja tudi ta dimenzija, ko se filmska glasba in filmska podoba umakneta in ponovno skrijeta nekje dale\u010d v temo kinodvorane. Do naslednji\u010d, bi rekli \u2013 do tja, kot se bo realnost vsaj nekoliko pribli\u017eala temu, kar lahko film tako \u010disto zares pri\u010dara. Amen<\/em>. Zlo je nepremagljivo. Tudi filmi to dokazujejo.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":10001,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-9998","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9998","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9998"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9998\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10016,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9998\/revisions\/10016"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10001"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9998"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/Deliver_us-3-600x399.jpg\")
<\/a> Re\u017eiser grozljivk Hudi\u010d v Emily Rose <\/em>(The Exorcism of Emily Rose<\/em>, 2005) in Dan, ko bo obstala Zemlja<\/em> (The Day the Earth Stood Still<\/em>, 2008) predstavlja srhljivo kriminalko o detektivu Ralphu Sarchieu (Eric Bana), ki se med no\u010dnimi patruljami po New Yorku sre\u010duje z zlobo v vseh oblikah in pojavah. Kljub temu ni pripravljen na serijo nenavadnih smrti, na videz povezanih z nepoznanim okultizmom. Pomo\u010d mu ponudi svojeglavi duhovnik Mendoza (Edgar Ram\u00edrez), ki je prepri\u010dan, da za nadnaravnimi smrtmi stojijo demonske sile. \u010ceprav mu Ralph ne verjame, naposled zdru\u017eita mo\u010di pri preiskavi, ki postaja vedno bolj tema\u010dna, srhljiva in smrtno nevarna. V tej srhljivki ima ob vsem tem Ralph cel kup osebnih te\u017eav,vse skupaj pa vodi tudi v eksorcizem, saj se skupaj spopadeta s stra\u0161ljivimi in demonskimi obsedenostmi, ki ustrahujejo mesto. Film je navdihnila knjiga, ki podrobno opisuje resni\u010dne primere, pa povejmo najprej nekaj o tem.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/Deliver_us-2a-365x600.jpg\")
je napisala pisateljica po imenu Lisa Collier Cool leta 2001 in ima originalen naslov Beware the Night: A New York City Cop Investigates the Supernatural<\/em>. Knjiga je polna grozot, natan\u010dno popisanih grozovitosti in zla, pa prav zaradi tega ni \u010dudno, da je postala popularna. Svet je danes o\u010ditno premalo stra\u0161ljiv, sicer pa je te\u017eava v tem, da je premalo realen. Umetnost je bistveno bolj\u0161a \u2013 predstavlja ve\u010djo realnost od realnosti same. In prav v tem je mnogokrat trik filmov, ki ne predstavljajo samo iluzije, temve\u010d postavljajo vpra\u0161anje realnega sveta pred fantazmatskim. In team Derrickson-Young je odli\u010den za \u010daranje temnih plati filmskih podob. Res.<\/p>\n
\nnas hudega<\/em>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/Deliver_us-2-600x337.jpg\")
\u0161\u010danstvu je to duhovnik, ki s pomo\u010djo molitev iz zaklinjanj, kr\u0161\u010danskih simbolov in relikvij. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da to po\u010dnejo \u0161e dandanes, \u010deprav se mnogih dozdeva, da nekaj takega spada bolj kot ne v temo srednjega veka, kakor pa v dobro interneta in digitalnih telefonov \u2013 pa vendar. Prva skladba, ki nam jo Young ponudi ima zato pomenljiv naslov \u2013 Without Faith<\/em>, torej nekako brez vere<\/em>. Godala se soo\u010dajo s svojim nizkim registrom in vse skupaj je seveda zavito v kratko glasbeno frazo, plaze\u010do se skozi meglice oktav in praznih kvint. Ta orkestralna tehnika spominja \u017ee na nekdanjega mojstra tovrstnih partitur, mislimo pa predvsem na komponista Bernarda Herrmanna, prijatelja velikega \u010darodeja filmskih psiho-grozljivk, mojstra Hitchcocka. Druga glasbena tem pravzaprav nadaljuje prvo idejo, ima pa naslov Procession and Possession<\/em>. Ne moremo spregledati in ne-sli\u0161ati dolgega zateglega tona, ki predstavlja basovo linijo, nekje v ozadju pa se sli\u0161ijo prav izginjajo\u010di se zvoki procesije in hkrati obsedenosti, kakor nam obljublja naslov. In kon\u010dno smo dele\u017eni portreta najbolj iskanega zlodeja: An Intimate Portrait Of the Devil<\/em>, ima naslov naslednji glasbeni del. Ritimi\u010dno osnovo predstavlja odvzemanje zvoka, nekak\u0161no sesanje glasbe, obra\u010danje v ti\u0161ino in vrtin\u010dene v spiralo pogube. Young o\u010ditno uporablja tako sinteti\u010dne zvoke, kakor tudi prava glasbila in v kombinaciji le-tega ustvarja zvo\u010dne ploskve, s katerimi polni mra\u010dno ozadje filma. Nadvse zanimiv je zvo\u010dni dizajn skladbe Cauchemar Noir<\/em>, v katerem jedru je tiktakanje, drobno pokanje \u010dasa, s katerim se sre\u010dujemo pri celotni filmski dogodiv\u0161\u010dini kot z najve\u010djim sovra\u017enikom.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/Deliver_us-4-600x399.jpg\")
<\/a>Young nas postavi \u0161e pred eno glasbeno preizku\u0161njo \u2013 svojo filmsko partituro naravna neposredno na poslu\u0161alca in mu u\u0161esa napolni do te mere, da \u017ee skoraj te\u017eko sledi filmskim podobam \u2013 ali gre za hoteno dejanje ali ne, niti ni tako pomembno, pomembno pa je, da nas popolnoma prevzame. V mislih imamo del The Left Hand Path<\/em>, celo poeti\u010dno obarvano glasbeno melodramo, ki te\u017ei k razsvetlitvi tako uma, kakor tudi filma. Neprezrta mora biti The Truth Seeker<\/em>, ki je skoraj apoteoza vsega hudega, kar v filmu vidimo in sli\u0161imo, v prvi glasbeni plan pa je postavljen zvok klavirja, ki kakor da preglasi turobnost glasbenega ozadja, ki nas ho\u010de potegniti v globine groze, nemira in strahu \u2013 vendar je iskalec resnice na delu. V tej maniri se sre\u010damo tudi s skladbo The Devourer of Souls<\/em> \u2013 le da je tukaj klavir del ostre igra zla in demonov, no\u010di, napetosti in bole\u010dine. Tukaj je \u0161e glasbeno-filmski del, ki ima naslov Bosu Tricome, vendar v bistvu ne prina\u0161a ni\u010desar posebnega, niti novega ter se nadaljuje smiselno in glasbeno v Widdershins<\/em>, Young pa se razpoje v kompoziciji Zoo of Mystery<\/em>, s katero nas popelje v glasbeni notranji svet po\u0161asti, prividov in halucinacij, pa ve\u010dkrat ve\u010d ne vemo, ali film sanjamo ali gledamo. \u010ce ga gledamo, potem smo se zagledali v nekaj o\u010ditno res neprijetnega, \u010de pa sanjamo, potem je to prava no\u010dna mora. In pri tem nas glasba seveda tla\u010di \u0161e naprej, vrtinec na vsesava \u2013 pulzacija se nadaljuje. Je to na\u0161e srce? Samo upamo lahko, da ni.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/Deliver_us-5-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"