SIGIC je v zadnjih letih ambiciozno zastavil predstavljanje domačih izvajalcev osrednjih muzik 20. stoletja. Po Jazzu in Etnu leta 2011 se je kasneje z Eksperimentom nekoliko približal bolj aktualnemu dogajanju tudi širše, a kasneje, s Klasiko in zopet z Jazzom letos, ponovno zožil polje zanimanja ter s tem – vsaj po mojem mnenju – tudi sam doseg kompilacije. Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo se sicer loteva notoričnega glasbenega aspekta, ki je že sam po sebi problematičen in vsled tega seveda tudi intriganten, ostaja pa vprašanje, ali ga je mogoče zamejiti kot označevalca neke kompilacije ter hkrati to mejo tudi upravičiti.
Če torej popravim podton uvodnega odstavka – mozaik skladb z večjo ali manjšo mero improvizirane jazz godbe slovenskih izvajalcev, ki je nastala v zadnjih treh letih, je povsem na mestu. Potencialna problematika uredniške politike je reflektirana v spremnih besedah, nabor je pester, zaobjame širši spekter improvizacije v jazz glasbi, na kompilaciji najdemo vse od modalnih, etno in cool do free in avantgardnih predpon jazza. Imamo legende in nedvomno tudi nekaj tistih, o katerih bomo s podobnimi termini operirali čez kako desetletje ali dve. Nekoliko se zatakne pri samem pojmu improvizacije – srenja obstaja in je močna, a ni je dovolj za zapolnitev raznolike kompilacije. Zato je za poslušanje ploščkov potrebno improvizacijo dojeti kar se da široko. Z drugimi besedami, ploščka imata nemalo popolnoma izdelanih kompozicij, oplemenitenih z virtuozno solističnim vložkom, kateri služi zadoščenju osrednje niti nabora. Druga plat tega je multituda vstopanja v kompilacijo in posledična potencialnost izstopa, s čimer je poslanstvo izdaje izpolnjeno.
Za konec še opazka k fizični prezenci: manko vinilne ali vsaj digitalne izdaje je leta 2015 zaskrbljujoč, kompilacije pa so za svet pretočnih storitev idealne. Morda prihodnjič.
