Pesmarica hrvaške pesnice Nine Varga v različnih odtenkih glasbene govorice. Devet pesniških postaj s petimi različnimi glasovi. Glasbeno raznoliko; srečamo vse od pravovernega bluesovskega rocka do eksperimenta in vmesno paleto (šanson, eksperimentalni šanson, recital …). Ploščo uvede izvedba Zvonimirja Varge (Flet lajn), med izvajalci sta tudi zagrebški kantavtor in frontment rockerskega benda Robija Hrvata Grof Kanizsaj in srbski glasbenik Saša Zorić (Kodagain), na treh posnetkih pa srečamo slovenskega avtorja, basista in kitarista Aleksandra Cepuša (Sunce moje sijajno, Obećana riječ, Dođi). Vsi izvajalci so zvesti sporočilom pesmi, ne v inštrumentalnih ne v vokalnih interpretacijah ni prisotnosti kakršnegakoli rockerskega egotripa, kar pomeni, da nimamo pred seboj »lovilcev kompilacij«, kot se to rado dogaja, pač pa zbirko umetnikov, ki so se projekta lotili zlasti iz spoštovanja do Varginega dela, kar je pravzaprav samoumevno, če pomislimo na to, kje je plošča izšla. Izvajalci so tudi sicer stalni člani »zasedbe« založbe Slušaj najglasnije! in na koncu zbirke se oglasi še »šef« Zdenko Franjić, glasbo za zaključno pesem Kreda pa je prispeval Hrc Stančina (Babilonci).
Oprema plošče je minimalistična z avtoričino fotografijo na naslovnici in fotografijami izvajalcev na hrbtni strani, podatke o pesmih pa najdete na notranji strani, kjer je kot avtor glasbe za zadnjo pesem pomotoma napisan Ivan Milosavljević. Črnobela oprema imenitno povzame splošni duh poezije in glasbe na njej; pomembne so sivine med obema barvama, kar že sicer vemo, a je kar dobro, da nas na to večkrat spomnijo. Sploh tako izvrstni in samosvoji avtorji in izvajalci.
