Wilko Johnson – Blow Your Mind (Chess, 2018)

Nekje … v mraku … je ura … ki mi odšteva čas …

Wilko Johnson: Marijuana

 

 

Na letošnjem februarskem pogovoru v Londonu je Wilko Johnson napovedal izid novega studijskega albuma, prvega s čisto novimi avtorskimi pesmimi po dolgem času. Nekateri pravijo: 25 let, drugi še dlje. Vmes je počel marsikaj, izdal je dve knjigi, se boril z boleznijo in posnel ploščo z Rogerjem Daltreyjem. Letos sta oba velikana izdala novi plošči v istem mesecu: Roger 1. junija, Wilko 15. junija. Na isti dan kot Wilko še Buddy Guy; o njegovi plošči bo tudi veljalo kaj napisati.

Wilkov rokenrol, izdatno podložen z bluesom, so v sedemdesetih oklicali za »pub rock«, a te oznake so pravzaprav strašansko vsiljene. Wilko igra bluesovski rock na svoj način, s takoj prepoznavnim kitarskim slogom in tudi na novi plošči ni odkrival tople vode. Je pa naredil odličen album, ki bo tudi ali zlasti zaradi okoliščin za nekatere množične morda manj zanimiv kot tisti z Daltreyjem. Wilko je namreč preživel. Ni umrl. Hja…

Še dobro. Sicer ne bi dobili pesmi, kot so Marijuana, Beauty, Lament in še devet drugih, začinjenih s proslulo bas kitaro Normana Watt-Roya in bobni Dylana Howea. Watt-Roy je za zvočno sliko pomemben prav toliko kot Wilko, Howe pa je jeklena roka, ki nikoli ne odpove, izjemno učinkovit bobnar. Tu so seveda značilni Wilkovi rifi, ki smo jih »že nekje slišali«, seveda, a Wilko je eden tistih, ki iz starega ves čas delajo novo in se pri tem ne nosijo, kot da so izumili električni tok. Wilko je električni tok, poosebljeni rokenrol, ki pri enainsedemdesetih letih brez tumorja v trebuhu premore prav toliko jajc, kot jih je premogel leta 1975, ko je z bendom Dr. Feelgood posnel znamenito ploščo Down By The Jetty. Upam, da bodo novinarji premogli toliko etike, da ga bodo končno nehali spraševati o »tisti bolezni«. In kot je ob izidu nove plošče aprila letos dejal John Prine: »Na nove pesmi ne boste več čakali tako dolgo!«, upamo, da to velja tudi za Wilka. Rekel je: »Pri sedemdesetih ne moreš več pisati Baby you done me wrong, zato sem pisal o življenju, kakršno je …« Blow Your Mind je prvo poglavje novega življenja, tudi nove/vnovične depresije, s katero pa zdaj zna živeti, in tudi plošča refleksije o vsem, kar je preživel v zadnjih letih. Preživel. To je tudi ključna beseda nove plošče.

 

Share