Wojciech Kilar (1932 – 2013)

Mitja Reichenberg

 

WOJCIECH KILAR

(17. julij 1932 – 29. december 2013)

 

Prav pred začetkom novega leta je v 81. letu starosti umrl eden večjih poljskih klasičnih in filmskih skladateljev – Vojčič / Wojciech Kilar. Glasbo je študiral na akademiji v Katovicah in Krakovu, izpopolnjeval pa se je še v Darmstadtu in Parizu. Njegovi glasbeni kolegi so bili med drugimi Boleslaw Szabelski, Henryk Gorecki in Krzysztof Penderecki, sicer pa je predstavljal enega od stebrov združenja Karol Szymanowski (Zakopane) in poljske avantgarde šestdesetih.

Njegov glasbeni opus obsega koncertno glasbo za simfonični orkester, različne solistične inštrumente, vokalno, koralno in komorno glasbo ter mnogo klavirskih skladb. Kot koncertnega skladatelja ga poznamo po nekaj simfonijah (Simfonija za godala št. 1 /1955/, Simfonija št. 3 ‘September’ /2003/, Simfonija št. 5 ‘Simfonija gibanja’ /2005/, Simfonija št. 5 ‘Adventna’ /2007/), simfoničnih in solističnih delih (Oda v spomin Bele Bartoka /1956/, Koralni preludij /1988/, Koncertanta simfonija za klavir in orkester /1956/, Exodus za mešani zbor in orkester /1981/, dva klavirska koncerta /1996, 2011/, Magnifikat za orkester zbor in soliste /2007/) ter vsekakor po partiturah filmske glasbe.

prizor iz filma Pianist

Zaznamoval je kar nekaj velikih filmom pretekle zgodovine, saj je sodeloval z režiserji, med katerimi so bili Krzysztof Kieslowski, Krzysztof Zanussi, Kazimierz Kutz, Andrzej Wajda, Francis Ford Coppola, Roman Polanski in Jane Campion. Njegovi izvrstni filmih glasbi lahko prisluhnemo v nepozabnih filmih (vsej je več kot 160), kot so Obljubljena dežela (Ziemia obiecana, Andrzej Wajda, 1975), Špirala (Spirala, Krzysztof Zanussi, 1978), Imperativ (Krzysztof Zanussi, 1985), Drakula (Bram Stoker’s Dracula, Francis Ford Coppola, 1992), Deklica in Smrt (Death and the Maiden, Roman Polanski, 1994), Portret dame (The Portrait of a Lady, Jane Campion, 1996), Deveta vrata (The Ninth Gate, Roman Polanski, 1999), Pianist (The Pianist, Roman Polanski, 2002), Noč je naša (We Own the Night, James Gray, 2007) in Črno sonce (Il Sole nero, Krzysztof Zanussi, 2007). Ta hiter pogled nam da slutiti, da gre za filmskega skladatelja, ki se je ukvarjal z glasbo za velike drame, za občutljive filmske like in podobe, katerim je vdahnil svoj šarm.

prizor iz filma Drakula

prozor iz filma Portret dame

 

Share