The Gun Club – Lucky Jim

The Gun Club

Lucky Jim

Triple X Records, 1993

Album Lucky Jim je potopis.  Na njem ima Jeffrey Lee Pierce glas utrujenega popotnika, ki sledi usodi. Popotnika, ki ne more drugače, kot da med izčrpavajočimi turnejami z bendom odhaja na nova samotna potovanja po sledi umetnosti in filozofije. Lucky Jim je njegov zadnji album in slutnja konca poti je jasno prisotna v glasu, verzih in igranju kitare.

Album se začne, ko se dež ulije na vietnamsko mesto Saigon in vse obmiruje v nelagodnem čakanju. Zdi se, da je sreča odšla – s Srečnim Jimom. »Kam si odšel, o Srečni Jim, tu te pogrešamo, o Srečni Jim …«

Ni pomembno, da je Lucky Jim avstralski fant, ki z vznesenim petjem pesmi Wichita Lineman med ponočevanji v Saigonu spominja na Nicka Cava in nato nepojasnjeno izgine; ni pomembno, da so neki konkretni dogodki navdihnili Pierca na potovanju po Vietnamu leta 1991. Pomembna je energija, nakopičena v klicu »Where have you gone oh Lucky Jim?« Ta album je potopis občutij.

Leta 2020 energija albuma dobro prevetri zapečkarsko vzdušje pod Alpami. Prvič sem ga poslušal pred kakšnimi tremi leti, a pesmi so zvenele tako domače, kot da jih poznam zelo dolgo. Razlog pa je v tem, da se energija umetnosti seli iz dela v delo. Zato sem bil lahko energije benda Gun Club deležen že dvanajst let preden mi je prijatelj Gregor Podviz povedal zanj. To isto energijo je name stresel Jack White na koncertu v Križankah. In, kot vem zdaj, ima Jack White Gun Club za enega svojih največjih vplivov. Predlaga učenje njihovih pesmi v šolah.

Lik in delo J. L. Pierca sta zaznamovala tudi številne druge ustvarjalce, katerih dela me spremljajo skozi življenje, npr. Marka Lanegana in Jima Jarmuscha. V pogovoru z Gregorjem, ki je pesem Lucky Jim slišal v živo na koncertu J. L. Pierca v Mladinskem gledališču leta 1994, beseda nanese na možnost, da je Pierce navdihnil lik Indijanca po imenu Nihče v Jarmuschovem filmu Mrtvec. Ob tej misli se mi pesem Lucky Jim v glavi preplete s presunljivo glasbo Neila Younga iz Mrtveca.

Takšno prepletanje je resda plod asociacij in fascinacij, ki jih človek včasih površno zbaše v isti koš. Vendar večplastnost pesmi Gun Club dejansko prinaša prepletanje: kitara, najsibo bluzovska, hendrixovska ali folkovska, sloni na izčiščeni ritem sekciji, petje J. L. Pierca pa skozi vse to plava kot neodvisna, vzvišena sila.

Besedila na albumu Lucky Jim sprva delujejo divje direktna, nato razkrijejo krhkost in resignacijo. Konkretne prigode in podobe v verzih se zameglijo v skrivnostnost. V ozadju vsakega besedila je slutiti izredno kulturno razgledanost J. L. Pierca. Poseben počitek med intenzivnimi besedili predstavlja instrumental Blue Monsoons, ki ga je prispevala basistka Romi Mori. 

Lucky Jim je plod potovanj daleč proč od materializma in hlepenja po kariernih uspehih. Predstavlja iskanje sreče. Lepo je imeti tako ploščo, jo poslušati med vsakodnevnimi rutinami in z njeno pomočjo vzpostavljati stik s pristno energijo.

Martin Ramoveš raziskuje možnosti in nezmožnosti povezovanja glasbe, stripa in poezije. Doslej je izdal več stripovsko glasbenih albumov, ki jih v živo predstavlja s svojo rock skupino.

foto: Matic Maležič
Share